Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 19. stoletje › Življenjepisi › Blažena Pavla Montaldi

BLAŽENA · OPATINJA

Blažena Pavla Montaldi

God
18. avgusta
Obdobje
19. stoletje

Življenje

Sveta Pavla Montal Fornés, v redovništvu imenovana Pavla od svetega Jožefa Kalasanca, se je rodila 11. oktobra 1799 v obalnem mestecu Arenys de Mar blizu Barcelone v Španiji. Bila je najstarejša od petih otrok v družini Ramona Montala in Vicente Fornés. Ko ji je bilo komaj deset let, ji je nenadoma umrl oče, zato je mlada Pavla morala zgodaj prevzeti težka dela klekljarice in šivilje, da bi pomagala materi vdovi pri vzgoji in preživljanju mlajših bratov in sester.

Skozi težka leta dela in odraščanja je Pavla opazovala položaj žensk in deklet v družbi ter uvidela, da so bile skoraj povsem lišene možnosti izobraževanja in verske vzgoje, zvedene le na gospodinjska dela. V njenem srcu je dozorela želja, da se povsem posveti Bogu in celostni krščanski vzgoji ženske mladine. Leta 1829 je skupaj s svojo prijateljico Inés Busquets v Figuerasu odprla prvo brezplačno šolo za dekleta s širokim izobraževalnim programom. Uspeh je bil izjemen, zato je leta 1842 odprla šolo v rodnem Arenys de Maru, nato pa leta 1846 v Sabadellu.

Pavla se je od mladosti občudovala duhovnost svetega Jožefa Kalasanca, ustanovitelja pobožnih šol (pijaristov). V Sabadellu je stopila v stik z očeti pijaristi, ki so ji pomagali sestaviti redovna pravila, navdihnjena s kalasantsko karizmo. Dne 2. februarja 1847 so z odobritvijo nadškofa Barcelone Pedra Martíneza de San Martína Pavla in njene prve tri tovarišice položile redovne zaobljube ter oblekle redovno obleko in tako ustanovile Družbo hčera Marijinih pobožnih šol (skolopinke). Prevzela je redovno ime Pavla od svetega Jožefa Kalasanca. Družba je leta 1860 prejela pohvalni dekret papeža Pija IX.

Mati Pavla se je z veliko ponižnostjo dala na razpolago delu in ni iskala oblasti niti položaja vrhovne predstojnice. Osebno je ustanovila številne šole po Kataloniji, med drugim v Igualadi, Vendrellu, El Masnouu, Gironi, Blanesu in Barceloni. Leta 1859 je ustanovila šolo v Olesi de Montserrat ob vznožju znamenitega marijanskega svetišča Matere Božje Montserratske, do katere je gojila neizmerno pobožnost. Tudi tam je delovala vse do konca svojega zemeljskega potovanja ter poučevala dekleta molitve, dela in krščanskih kreposti. Umrla je v glasu svetosti v Olesi de Montserrat 26. februarja 1889 v devetdesetem letu starosti.

Čudeži

V postopku njene kanonizacije je Cerkev priznala čudežna ozdravljenja, izpeljana po njeni nebeški priprošnji. Posebej je znano čudo, ki se je zgodilo septembra 1993 v kraju Blanquizal blizu Medellína v Kolumbiji. Osemletna deklica Natalia García Mora je hudo zbolela za smrtonosno boleznijo z odpovedjo vitalnih organov.

Zdravniki so menili, da ji ni pomoči, vendar je njena družina skupaj s sestrami skolopinkami začela gorečo devetdnevnico k blaženi Pavli Montal. Deklica je nenadoma in popolnoma ozdravela, zdravniška komisija v Rimu pa je potrdila, da je to ozdravljenje znanstveno nerazložljivo, trajno in popolno, kar je omogočilo njeno razglasitev za svetnico.

Češčenje in zavetništvo

Pavlo Montal Fornés je za blaženo razglasil papež Janez Pavel II. 18. aprila 1993, isti papež pa jo je slovesno razglasil za svetnico 25. novembra 2001 v baziliki svetega Petra v Rimu. Njen liturgični god v splošnem koledarju in Rimskem martiriju se obhaja 26. februarja, na dan njene smrti. Njene častitljive relikvije počivajo in so izpostavljene v češčenje pod oltarjem kapele v samostanu v Olesi de Montserrat v Španiji. V sakralni umetnosti je upodobljena v redovni obleki skolopink s križanim, knjigo in peresom, obdana z dekleti, ki jih poučuje.

Isti dan, 18. avgusta, godujejo tudi