Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Življenjepisi › Sveti Hariton

Sveti Hariton
Klikni za povečavo
×
Sveti Hariton
Sveti Hariton. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · OPAT

Sveti Hariton

God
28. septembra
Obdobje
4. stoletje
Smrt
350.

Življenje

Sveti Hariton je bil opat in duhovni velikan, ki je položil temelje redovniškega načina življenja v Judejski puščavi v četrtem stoletju. Izviral je iz Ikonija v Likoniji v Mali Aziji, Hariton pa je že v mladosti v času preganjanja pretrpel zaprtje in hude muke zaradi izpovedovanja krščanske vere ter ostal neomajen spoznavalec. Ko je nastopil mir v Cerkvi, je šel na romanje v Jeruzalem in svete kraje. Na poti so ga ujeli razbohniki in odvedli v svojo jamo v puščavi Faran, vendar so z Božjim posredovanjem razbohniki padli, Hariton pa je ostal prost.

Odločil se je ostati v tej jami in se posvetiti Bogu v strogi odpovedi, neprestani molitvi in postu. Ko so k njemu začeli prihajati številni učenci, ki jih je privabila njegova svetost, je Hariton ustanovil znamenito lavro Faran, prvo lavro v Judejski puščavi. Željan večje samote se je pozneje umaknil in ustanovil lavro v Duki pri Jerihi, naposled pa tudi Staro lavro, znano kot Sukijsko lavro, v bližini Betlehema.

Rimski martirologij poudarja, da je bil neumoren v molitvi in postih, postavil mnoge lavre v puščavi in modro vodil svoje redovnike po poti evangeljske popolnosti. Sveti Hariton je vztrajal v strogem pokorniškem življenju vse do globoke starosti ter v Gospodu umrl v miru in svetosti v svoji Stari lavri.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Haritona Opata obhajamo 28. septembra, na dan, ki ga beleži Rimski martirologij. Na krščanskem Vzhodu in Zahodu ga častijo kot praočeta in ustanovitelja redovništva v Palestinski puščavi. Njegove relikvije so se stoletja z velikim spoštovanjem hranile v Stari lavri pri Betlehemu. V sakralni umetnosti je upodobljen kot časten, osivel redovnik v redovniški obleki s kapuco, s palico v roki in odprtim zvitkom redovnih pravil, v drži premišljevanja in molitve. Je zavetnik redovnikov, puščavnikov in romanarjev v Sveto deželo, verniki pa ga klicajo za dar notranjega mira, stanovitnosti v postu in zbranosti v molitvi.

Isti dan, 28. septembra, godujejo tudi