SVETNIK · MUČENEC
Sveti Pantaleon
- God
- 27. julija
- Obdobje
- 4. stoletje
- Smrt
- 305.
Življenje
Sveti Pantaleon se je rodil v Nikomediji v Bitiniji v premožni družini, očetu poganu Evstorgiju in materi kristjanki Evbuli. Mati ga je v otroštvu poučila o krščanski veri, vendar se je po njeni zgodnji smrti Pantaleon oddaljil od vere. Izštudiral je medicinske vede in postal cenjen zdravnik ter stopil v službo na dvoru cesarja Maksimijana. Po Božji previdnosti je spoznal svetega duhovnika Hermolaja, ki ga je s svojimi besedami in očetovsko ljubeznijo vrnil h Kristusu.
Po očetovi smrti je Pantaleon podedoval veliko bogastvo, vendar ga je razprodal in razdelil siromakom. Svoje medicinsko znanje je dal v službo bolnikom, jih zdravil brezplačno in nad njimi klical ime Jezusa Kristusa. Zavistni kolegi so ga v času Dioklecijanovega preganjanja okoli leta 305 prijavili cesarju. Cesar ga je poskušal pregovoriti k odpadništvu, vendar je Pantaleon pred vsemi izpovedal Kristusa. Preganjalci so ga podvrgli strahotnim mukam: žgali so ga z baklami, ga metali v staljeno svinec in v morje ter ga izročali divjim zverem. Ko je meč, s katerim so ga hoteli posekati, postal mehak, so rablji sprejeli vero v Boga. Pantaleon je molil za svoje mučitelje in prejel ime Pantelejmon, kar pomeni vseusmiljeni. Šele ko je sam izrekel molitev in izročil svojega duha, so mu odsekali glavo.
Čudeži
Ko je Pantaleon pred cesarjem želel dokazati, da je Kristus pravi Bog, je pripeljal hromega človeka in ga ozdravil s klicanjem Jezusovega imena, medtem ko poganski duhovniki niso mogli storiti ničesar. Medtem ko so ga mučili v svincu in morju, se mu je Gospod prikazoval in ga ohranil nedotaknjenega. Izročilo beleži, da je iz njegove posekane glave namesto krvi priteklo mleko, suha oljka, na katero je bil privezan, pa je v tistem trenutku ozelenela in obrodila obilen sad. V Carigradu od nekdaj hranijo ampulo z njegovo krvjo, ki na svetnikov praznik čudežno preide v tekoče stanje.
Češčenje in zavetništvo
God svetega Pantaleona se obhajata 27. julija. Uvrščajo ga med štirinajst priprošnjikov v sili, na krščanskem Vzhodu pa ga častijo kot velikega mučenca in čudodelnika. Njegove relikvije hranijo v baziliki Saint Denis v Parizu, glavo v Lyonu, dele moči pa v številnih cerkvah po vsej Evropi. Upodobljen je v zdravniških oblačilih s škatlo za zdravila in skalpelom. Je zavetnik zdravnikov, babic in bolnikov, zlasti tistih, ki trpijo zaradi glavobola in telesnih slabosti.
Isti dan, 27. julija, godujejo tudi
- Blažena Marija Magdalena Martinengo, opatinja 18. stoletje
- Blaženi Berthold von Garsten, opat 12. stoletje
- Blaženi Robert Sutton, duhovnik in mučenec 16. stoletje
- Sveti Celestin I., papež 5. stoletje
- Sveti Deziderat iz Besançona, škof 5. stoletje
- Sveti Eklezij iz Ravenne, škof 6. stoletje
- Sveti Galaktorij iz Lescara, škof in mučenec 6. stoletje
- Sveti Kliment Ohridski, škof 10. stoletje
- Blažena Lucija Bufalari, devica 15. stoletje
- Blažena Marija Klementa od Trpečega Jezusa Staszewska, devica in mučenka 17. stoletje
- Blaženi Nevolon, puščavnik 13. stoletje
- Blaženi Rajmund Palmerio, laik 12. stoletje
- Blaženi Viljem Davies, duhovnik in mučenec 16. stoletje
- Sedem spečih iz Efeza, mučenci 4. stoletje
- Sveti Jurij, diakon, Avrelij in Sabigoto, ter Feliks in Liljoza, zakonca in mučenci 9. stoletje
- Sveti Simon Stebrovnik, redovnik 5. stoletje
- Sveti Urs iz Lochesa, opat 5. stoletje