Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 19. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Federico Albert

Blaženi Federico Albert
Klikni za povečavo
×
Blaženi Federico Albert
Blaženi Federico Albert. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · DUHOVNIK

Blaženi Federico Albert

God
30. septembra
Obdobje
19. stoletje
Smrt
1876.

Življenje

Blaženi Fridrik Albert se je rodil 16. oktobra 1820 v Torinu kot najstarejši od šestih otrok Luigija Alberta in Lucije, rojene Riccio. Večji del otroštva je preživel pri materinih starših in pridno obiskoval šolo. Pri petnajstih letih ga je oče vpisal v vojašnico v Torinu, ker je želel, da bi začel vojaško kariero, vendar je mladenič v cerkvi svetega Filipa Nérija jasno spoznal, da ga Gospod kliče v duhovniško službo. Oče je kljub začetnemu razočaranju popustil sinovi želji, tako da je Federico leta 1836 oblekel talar in začel študij teologije pod vodstvom oratorijancev. V duhovnika je bil posvečen 10. junija 1843.

Leta 1847 je bil imenovan za dvornega kaplana kralja Karla Alberta, kjer je z vnemo skrbel za duhovne potrebe dvorjanov ter si pridobil veliko spoštovanje kralja Viktorja Emanuela II. Hkrati je ves prosti čas posvečal siromakom in trpincem na torinskih ulicah. Leta 1848 je postal tesen sodelavec svetega Janeza Boska ter pridigal v oratoriju v Valdoccu. Od leta 1850 do 1852 je deloval v torinski župniji svetega Karla, nato pa je bil imenovan za župnika v kraju Lanzo Torinese, kjer je ostal do konca življenja. Zavrnil je ponudbo, da bi postal škof ene izmed izpraznjenih škofij, saj se je želel popolnoma posvetiti svoji pasterski službi v Lanzo Torineseju.

V svoji župniji je leta 1858 ustanovil dom za nepreskrbljene otroke, leta 1859 pa sprejemališče za zapuščene deklice ter zanje leta 1866 odprl šolo s poukom jezikov in glasbe. Da bi zagotovil trajni obstoj teh del krščanske ljubezni, je leta 1869 ustanovil Družbo sester vinkotink Brezmadežne Marije, ki so jih v narodu poimenovali albertinke. V jutru 30. septembra 1876 je med nadzorovanjem del v župnijski cerkvi nesrečno padel s sedem metrov visokega odra. Po tridnevni komi se je nakratko predramil, prejel bolniško maziljenje in zadnjo popotnico od svetega Janeza Boska, se poslovil od svojih župljanov ter preminul v Gospodu.

Čudeži

Nebeška priprošnja blaženega Fridrika Alberta je izpričana s številnimi duhovnimi in telesnimi milostmi. Za postopek njegove beatifikacije so cerkvene oblasti podrobno preučile in potrdile čudežno ozdravitev hudo bolne osebe, ki se je zgodila po usrdnih molitvah, naslovljenih na njegovo priprošnjo. Zdravniška komisija in teološki strokovnjaki Kongregacije za zadeve svetnikov so soglasno ugotovili, da je bilo ozdravljenje takojšnje, popolno in trajno ter da ga ni mogoče razložiti z naravnimi medicinskimi zakoni.

Češčenje in zavetništvo

Postopek za beatifikacijo očeta Alberta se je odprl leta 1934, papež Pij XII. pa je potrdil junaški stopenj njegovih krščanskih kreposti 16. januarja 1953 in ga razglasil za častitljivega Božjega služabnika. Za blaženega ga je slovesno razglasil papež Janez Pavel II. 30. septembra 1984 na Trgu svetega Petra v Rimu.

Njegovi posmrtni ostanki počivajo v župnijski cerkvi svetega Petra v verigah v Lanzo Torineseju, kamor so bili preneseni leta 1877 in kjer ga verniki z pobožnostjo časte. Njegov liturgični god obhajamo 30. septembra, na dan njegove smrti. V krščanski umetnosti je upodobljen v duhovniškem talarju, s križanim ali rožnim vencem v roki, obdan z revnimi otroki, za katere materinsko skrbijo njegove duhovne hčere.

Isti dan, 30. septembra, godujejo tudi