SVETNICA · KRALJICA IN REDOVNICA
Sveta Radegunda
- God
- 13. avgusta
- Obdobje
- 6. stoletje
- Smrt
- 587.
Življenje
Sveta Radegunda se se rodila okoli leta 520 kot turingijska kraljična. Potem ko so Franki premagali njeno ljudstvo, so jo odvedli v ujetništvo na dvor frankovskega kralja Klotarja I., ki jo je vzgojil v krščanski veri in klasični izobrazbi ter jo zatem, očaran nad njeno lepoto in plemenitostjo, vzel za ženo.
Ko je postala kraljica Frankov, je Radegunda nosila kraljevski sijaj kakor težak križ: ves prosti čas je preživljala v molitvi, strogem postu in strežbi gobavcem ter bolnikom, pri čemer je delila miloščino revežem. Ko je kralj Klotar iz koristoljubja dal usmrtiti njenega edinega preostalega brata, je Radegunda spoznala, da mora zapustiti posvetni dvor. Še za časa moževa življenja je odšla k škofu svetemu Medardu v Noyon, ki jo je na njeno vztrajno prošnjo posvetil in ji podelil sveto redovno tančico.
V Poitiersu v Akvitaniji je ustanovila znameniti samostan svetega Križa, prvo veliko žensko samostansko skupnost v Galiji, v kateri je zbrala na stotine posvečenih devic. Zavrnila je vodenje samostana kot opatinja in to dolžnost zaupala svoji duhovni hčeri sveti Agnezi, medtem ko je sama kot ponižna redovnica opravljala najtežja dela: kuhala je, nosila vodo in čistila.
Za svoj samostan je sprejela vodilo svetega Cezarija iz Arlesa ter se posvetila molitvi, študiju in prepisovanju knjig. Njeno svetišče je bilo obogateno z delcem pravega križa, pesnik Venancij Fortunat pa je bil njen zvesti duhovni prijatelj in tajnik. Po dolgotrajnem in svetem samostanskem služenju je zaspala v Gospodu v Poitiersu 13. avgusta 587.
Češčenje in zavetništvo
Liturgični god svete Radegunde obhajamo 13. avgusta. Rimski martirologij navaja njen spomin v Poitiersu v Akvitaniji in poudarja, da je kot kraljica Frankov še v času moževa življenja prejela sveto tančico ter se v samostanu svetega Križa bojevala pod vodilom svetega Cezarija Arleškega. Njen grob je v cerkvi Sainte-Radegonde v Poitiersu. V krščanski umetnosti je upodobljena v kraljevskih oblačilih, čez katera nosi redovni habit in tančico, s krono na glavi in z razpelom ali delcem svetega križa v rokah, včasih s pretrganimi verigami pri nogah. Je zavetnica mesta Poitiers, tkalk, lončarjev in žrtev nasilja v zakonu.
Isti dan, 13. avgusta, godujejo tudi
- Blažena Gertrude of Aldenberg, opatinja 13. stoletje
- Blaženi Marco d'Aviano, duhovnik 17. stoletje
- Blaženi Patrik O'Healy, škof, in Kon O'Rourke, duhovnik, mučenca 16. stoletje
- Sveti Antioh iz Lyona, škof 5. stoletje
- Sveti Bénilde, redovnik 19. stoletje
- Sveti Janez Berchmans, redovnik 17. stoletje
- Sveti Maksim Spoznavalec, opat 7. stoletje
- Sveti Papež Poncijan, papež, in Hipolit, duhovnik, mučenca 3. stoletje
- Blaženi Peter Gabilhaud, duhovnik in mučenec 18. stoletje
- Blaženi Viljem Freeman, duhovnik in mučenec 16. stoletje