Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 6. stoletje › Življenjepisi › Sveti Anton Lerinski

Sveti Anton Lerinski
Klikni za povečavo
×
Sveti Anton Lerinski
Sveti Anton Lerinski. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · MENIH

Sveti Anton Lerinski

God
28. decembra
Obdobje
6. stoletje
Smrt
520.

Življenje

Sveti Anton se je rodil v Valeriji v rimski pokrajini Panoniji v drugi polovici petega stoletja. Po očetovi smrti je bil izročen v oskrbo in krščansko vzgojo svetemu Severinu, apostolu Norika. Pod njegovim vodstvom je Anton vsesal globoko ljubezen do Boga, odpovedi in molitve. Po Severinovi smrti se je preselil v Italijo k stricu Konstanciju, škofu v Lorchu, nato pa se je umaknil v popolno samoto v odročne preddele ob jezeru Como. Tam je leta živel kot anahoret, posvečen najstrožji askezi, neprestanemu postu in premišljevanju Svetega pisma.

V poznejši življenjski dobi, ko je iskal tiho zatočišče, v katerem bi v skupnosti z drugimi dočakal srečanje z Gospodom, se je Anton umaknil v znameniti samostan na otoku Lérins v Provansi. V tej slavni redovniški skupnosti je preživel zadnja leta življenja ter se odlikoval z izjemno ljubkostjo, ponižnostjo in teološko učenostjo. Čeprav strt od starosti in napora, je bil vsem drag in privlačen sogovornik, poln blagosti in modrosti. Njegov življenjepis je z velikim občudovanjem sestavil sveti Enodij iz Pavije. Sveti Anton Lerinski je umrl v pobožnem miru v Gospodu na otoku Lérins okoli leta 520.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Antona Lerinskega se obhajuje 28. decembra. Rimski martirologij ga omenja kot redovnika, ki je vodil samotarsko življenje, v starosti pa se je umaknil v samostan v Lérinsu, kjer je kot prijeten in učen človek pobožno umrl v Gospodu. Njegov spomin se s spoštovanjem ohranja v zgodovini lerinskega redovništva. V umetnosti je upodobljen kot ostareli redovnik v habitu, s palico in knjigo v roki, mirnega in blagega izraza na obrazu. Je zavetnik starejših redovnikov, samotarjev in učenjakov.

Isti dan, 28. decembra, godujejo tudi