Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 6. stoletje › Življenjepisi › Sveti Hospicij

Sveti Hospicij
Klikni za povečavo
×
Sveti Hospicij
Sveti Hospicij. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · PUŠČAVNIK

Sveti Hospicij

God
21. maja
Obdobje
6. stoletje
Smrt
581.

Življenje

Sveti Hospicij (v ljudskem izročilu znan tudi kot Saint Sospis) je živel v 6. stoletju in je po starodavnem izročilu izviral iz Egipta, kjer je v mladosti sprejel meniški poklic. V želji po še večji samoti in strožji askezi je prišel v Galijo ter se naselil na polotoku Cap Ferrat nedaleč od Nice v Provansi.

Tam se je zaprl kot samotar v napol porušen kamnit stolp in se vklenil v težke železne verige, da bi se prostovoljno pokoril za zveličanje duš. Njegova hrana sta bila le suh kruh in nekaj datljev, v postnem času pa se je hranil zgolj s travnimi koreninami. Dneve in noči je preživljal v molitvi in premišljevanju Svetega pisma. O njegovi izjemni askezi, preroškem daru in čudežih je obširno pisal sveti Gregor iz Toursa, ki je podrobnosti izvedel od očividcev.

Okoli leta 575 je Hospicij okoliškemu prebivalstvu napovedal bližnji vdor divjih Langobardov ter jih opominjal k pokori in spreobrnjenju, da bi omilili Božjo kazen. Ko so napadalci opustošili deželo, so našli svetega samotarja v stolpu in ga ujeli, vendar je Bog čudežno ohranil njegovo življenje. Ko je začutil svoj bližnji odhod v večnost, je poklical prijatelja Avstadija, škofa v Cimiezu, ki ga je obiskal in mu podelil svete zakramente. Umrl je v svojem stolpu 21. maja 581.

Čudeži

Sveti Gregor iz Toursa poroča o znamenitem čudežu, ki se je zgodil ob vdoru Langobardov. Eden od bojevnikov je dvignil meč, da bi svetemu puščavniku odsekal glavo, toda roka se mu je v tistem trenutku čudežno ohromila in posušila v zraku, meč pa mu je padel na tla. Pretresen od strahu se je bojevnik vrgel k nogam svetega moža in ga prosil odpuščanja. Hospicij je zmolil k Bogu, naredil znamenje križa nad njegovo roko in ta je v hipu popolnoma ozdravela. Hvaležni bojevnik se je ob tej priložnosti spreobrnil v krščansko vero ter sam vstopil v meniški stan.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični god svetega Hospicija obhajamo 21. maja. Rimski martirologij navaja njegov spomin pri Nici v Provansi in ga slavi kot samotarja izjemne zdržnosti, ki je napovedal prihod Langobardov. Njegove relikvije hranijo v stolnici v Nici, v Villefrancheu in v svetišču na rtu Cap Ferrat (San Sospis). V umetnosti ga upodabljajo kot puščavnika, vklenjenega v železne verige v kamnitem stolpu, v molitveni drži pred razpelom. Častijo ga kot zavetnika polotoka Cap Ferrat ter priprošnjika v nevarnostih vojnih opustošenj.

Isti dan, 21. maja, godujejo tudi