Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 6. stoletje › Življenjepisi › Sveti Lifard

Sveti Lifard
Klikni za povečavo
×
Sveti Lifard
Sveti Lifard. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · DUHOVNIK IN PUŠČAVNIK

Sveti Lifard

God
3. junija
Obdobje
6. stoletje
Smrt
550.

Življenje

Sveti Lifard je živel v 6. stoletju na tleh Galije, v pokrajini Orléans. Izhajal je iz ugledne družine ter je v mladosti opravljal posvetne sodniške in upravne dolžnosti, vendar se je v zrelih letih odločil zapustiti vse posvetne časti, da bi se popolnoma posvetil Kristusu.

Ko se je odpovedal zemeljskim dobrinam, je prejel duhovniško posvečenje ter se umaknil v popolno samoto v kraj Meung-sur-Loire (Magdunum) ob reki Loari. Tam je v tišini in skritosti preživljal dneve v molitvi, neprestanem premišljevanju Svetega pisma in strogem postu. Njegova puščavniška celica je kmalu postala zatočišče mnogim dušam, ki so iskale duhovno vodstvo in tolažbo. Okoli njega so se zbrali učenci, katerim je postal duhovni oče ter zgled v askezi in ljubezni do Boga. Svoje plodno samotarsko življenje je dopolnil v globokem miru, ko je prešel k nebeškemu Očetu.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Lifarda obhajamo 3. junija. Rimski martirologij beleži njegov spomin v Meung-sur-Loireu na območju Orléansa v Galiji ter ga časti kot duhovnika, ki je tam živel samotarsko življenje. V cerkveni umetnosti ga upodabljajo v duhovniških ali puščavniških oblačilih, z razpelom, knjigo in palico, včasih ob prizoru rečnega brega, kjer je postavil svojo celico. Časti se kot zavetnik samotarjev, sodnikov, ki iščejo pravičnost, in prebivalcev doline Loare.

Isti dan, 3. junija, godujejo tudi