Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 6. stoletje › Spomin › Sveta Tarzila

SVETNICA · DEVICA

Sveta Tarzila

God
24. decembra
Obdobje
6. stoletje

Življenje

Sveta Tarzila je bila rimska kristjanka iz uglednega patricijskega rodu Anicijev v 6. stoletju. Živela je v svoji družinski hiši na griču Celiju v Rimu skupaj s svojo sestro Emilijano ter se posvetila posvečenemu devištvu in Bogu prijetnemu življenju. Bila je teta svetega papeža Gregorja Velikega, ki je z velikim sinovskim občudovanjem opisal njeno sveto življenje v svojih Dialogih in homilijah.

Sveti papež Gregor Veliki posebej hvali njeno neprestano molitev, resnobnost njenega življenja in izjemno zdržnost. Tarzila je ure in dneve preživljala na kolenih pred Gospodom, tako da so njena kolena od neprestane molitve zatrdela kakor kamelja koža. Živela je v strogem postu, skromnosti in delih usmiljenja, daleč od vsakega posvetnega hrupa in nečimrnosti. Ko se ji je približala ura odhoda s tega sveta, je imela nebeško videnje Jezusa, ki ji prihaja naproti. Umrla je na sveti večer v globokem miru in veselju ob srečanju s svojim nebeškim Ženinom.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični god svete Tarzile se obhaja 24. decembra. Rimski martirologij navaja njen spomin v Rimu ter ponavlja besede svetega Gregorja Velikega o njeni trajni molitvi, dostojanstvu življenja in edinstveni askezi. V krščanski umetnosti se upodablja kot posvečena devica s tančico, v molitveni drži na kolenih, pogosto z nebeško svetlobo, ki obseva njen obraz, ali z videnjem Kristusa. Je zavetnica posvečenih devic, skritih molivcev in krščanskih družin.

Isti dan, 24. decembra, godujejo tudi