SVETNIK · MUČENIK
Sveti Manko iz Évore
- God
- 21. maja
- Obdobje
- 6. stoletje
Življenje
Sveti Manko (Mancij) je živel v 6. stoletju na Pirenejskem polotoku, v pokrajini Luzitaniji, na območju mesta Évore v današnji Portugalski. Njegovo življenje je bilo popolnoma posvečeno pričevanju vere v križanega in vstalega Jezusa Kristusa.
V času, ko sta arijansko krivoverstvo in poganske navade ogrožala edinost krščanskega ljudstva, je Manko neomajno branil pravoverni katoliški nauk. Zaradi svoje stanovitnosti in neustrašnega oznanjevanja resnice si je nakopal sovraštvo nasprotnikov Cerkve. Ujeli so ga in privedli pred brezbožne preganjalce, vendar je odklonil zanikanje božanstva našega Gospoda Jezusa Kristusa ter prestal mnoga huda mučenja. Svoje zemeljsko življenje je sklenil s prelitjem krvi za vero in prejel neminljivi venec mučeništva v Évori.
Češčenje in zavetništvo
God svetega Manka obhajamo 21. maja. Rimski martirologij navaja njegov spomin v Évori v Luzitaniji in ga časti kot svetega mučenca. Njegovo ime z velikim spoštovanjem ohranjajo v zgodovini portugalske Cerkve. V umetnosti ga upodabljajo z mučeniško palmo v roki, s knjigo evangelijev in z orodji njegovega trpljenja. Verniki se mu priporočajo kot zavetniku mesta Évore in mogočnemu priprošnjiku za vztrajnost ter pogum pri izpovedovanju katoliške vere.
Isti dan, 21. maja, godujejo tudi
- Sveti Hemming iz Turkuja, škof 14. stoletje
- Sveti Hospicij, puščavnik 6. stoletje
- Sveti Teobald iz Viennea, škof 11. stoletje
- Blaženi Janez Mopinot, redovnik in mučenik 18. stoletje
- Sveti aleksandrijski mučenci na binkošti, mučenci 4. stoletje
- Sveti Karel Evgen de Mazenod, škof 19. stoletje
- Sveti Patern iz Vannesa, škof 6. stoletje
- Sveti Polievkt Cezarejski, mučenik 4. stoletje
- Sveti Timotej, diakon in mučenik 4. stoletje