SVETNICA · MATI SVETEGA GREGORJA VELIKEGA
Sveta Silvija
- God
- 3. novembra
- Obdobje
- 6. stoletje
- Smrt
- 592.
Življenje
Sveta Silvija je živela v 6. stoletju v Rimu in je v zgodovini Cerkve najbolj znana kot mati svetega papeža in cerkvenega učitelja Gregorja Velikega. Izhajala je iz ugledne patricijske družine ter se poročila z rimskim uradnikom Gordijanom, ki je bil prav tako plemenitega rodu in globoke vere. Poleg Gregorja je rodila še enega sina.
Silvija se je odlikovala po redki pobožnosti in svetem življenju ter svojim otrokom omogočila odlično krščansko vzgojo. V njenem domu je vladalo vzdušje evangelskega molitvenega duha in kreposti, ob njej pa sta živeli tudi dve sestri njenega moža, sveti Tarzila in Emilijana. Po moževi smrti se je Silvija odločila ves preostanek življenja posvetiti izključno Bogu. Umaknila se je v skromno celico blizu vrat svetega Pavla (cella nova iuxta portam beati Pauli), kjer je dneve preživljala v najstrožji pokori, postu in nepretrgani molitvi. Njen sin, papež Gregor Veliki, je v svojih spisih z občudovanjem zapisal, kako je njegova sveta mati dosegla sam vrh molitve in pokore ter bila najvzvišenejši zgled drugim. Vsak dan je svojemu sinu v samostan na Celiju pošiljala skromno jed iz zelenjave na srebrni posodi. V visoki starosti in svetosti je zaspala v Gospodu okoli leta 592.
Češčenje in zavetništvo
Liturgični god svete Silvije obhajamo 3. novembra. Njeno češčenje se je v Rimu razvilo zelo zgodaj; že v 9. stoletju so postavili oratorij nad njenim nekdanjim bivališčem v bližini bazilike svetega Sabe. Papež Klemen VIII. je njen spomin uvrstil v Rimski martirologij. Janez Diakon je zapisal opis starodavnega mozaika, na katerem je upodobljena s plemenitim obrazom, velikimi modrimi očmi in blagim pogledom. V sakralni ikonografiji je prikazana kot matrona s tančico, v molitvi, v roki pa drži knjigo psalmov ali posodo z zelenjavo. Nosečnice se k njej že od nekdaj zatekajo kot k priprošnjici za srečen in varen porod.
Isti dan, 3. novembra, godujejo tudi
- Blažena Alpaida iz Cudota, devica in puščavnica 13. stoletje
- Sveta Ida di Fischingen, puščavnica 13. stoletje
- Sveti Berard iz Marsija, škof 12. stoletje
- Sveti Ermengol d'Urgell, škof 11. stoletje
- Sveti Gwenhael, opat 6. stoletje
- Sveti Libertin iz Agrigenta, škof in mučenec 2. stoletje
- Sveti Martin de Porres, redovnik 17. stoletje
- Sveti Papul, mučenec 3. stoletje
- Sveti Pirminius, škof in opat 8. stoletje
- Blaženi Simon Balacchi, redovnik 14. stoletje
- Sveta Odrada iz Balena, devica 11. stoletje
- Sveti German, Teofil in Ciril, mučenci 4. stoletje
- Sveti Joanikij Veliki, redovnik 9. stoletje
- Sveti Peter Frančišek Néron, duhovnik in mučenec 19. stoletje
- Sveti Valentin, duhovnik, in Hilarij, diakon, mučenci 4. stoletje