Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 6. stoletje › Spomin › Sveti Silverij

SVETNIK · PAPEŽ IN MUČENEC

Sveti Silverij

God
2. decembra
Obdobje
6. stoletje

Življenje

Sveti Silverij, sin papeža svetega Hormizda, je stopil na Petrovo stolico v izjemno dramatičnih in težkih časih četrtega desetletja šestega stoletja, sredi bizantinsko gotskih vojn za prevlado nad Italijo. Njegov pontifikat je bil kmalu postavljen na najtežjo preizkušnjo, ko se je znašel pod močnim pritiskom cesarske oblasti iz Carigrada.

Cesarica Teodora, naklonjena monofizitizmu, je od papeža Silverija zahtevala, da na carigradski patriarhijski sedež vrne heretičnega škofa Antima, ki ga je prej odstavil in obsodil sveti Agapit, Silverijev prednik. Silverij je nepokolebljivo zavrnil to zahtevo ter branil opredelitve kalcedonskega koncila in pravoverno vero o dveh naravah v Kristusu, pri čemer je izjavil, da raje sprejme smrt kot popuščanje krivoverstvu. Zaradi tega je bil po zaslugi cesarice Teodore krivično obtožen izdaje Rima, odvzet mu je bil papeški naziv ter je bil poslan v izgnanstvo. Po mnogih nevšečnostih, ponižanjih in trpljenju je bil izgnan na osamljeni otok Palmarola (Palmaria) v Tirenskem morju, kjer je, izčrpan od hudega trpljenja in pomanjkanja, umrl kot mučenec za celovitost katoliške vere.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Silverija obhajamo 2. decembra, na dan njegovega prehoda v večnost. Rimski martirij obhajuje njegov slavni spomin na otoku Palmaroli ter ga imenuje za papeža in mučenca, ki je raje pretrpel izgnanstvo in smrt, kot da bi dovolil vrnitev heretika na škofovski sedež. Njegovo ime se z velikim spoštovanjem hrani v cerkveni zgodovini kot zgled nepokolebljive obrambe pravovernosti. V likovni umetnosti se upodablja v papeškem oblačilu s tiaro, papeškim križem in palmo mučeništva. Posebej se časti na otoku Ponzi in v osrednji Italiji kot zavetnik izgnancev in krivično obtoženih.

Isti dan, 2. decembra, godujejo tudi