Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 6. stoletje › Življenjepisi › Sveti Žiga

Sveti Žiga
Klikni za povečavo
×
Sveti Žiga
Sveti Žiga. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · KRALJ IN MUČENEC

Sveti Žiga

God
1. maja
Obdobje
6. stoletje
Smrt
524.

Življenje

Sveti Žiga je bil burgundski kralj v začetku šestega stoletja. Bil je sin kralja Gundobada in je odraščal v arijanski zmoti, ki je tedaj vladala na burgundskem dvoru. Pod modrim in potrpežljivim duhovnim vodstvom svetega Avita, škofa v Viennu, pa je Žiga opustil krivoverstvo in se spreobrnil v pravo katoliško vero ter postal prvi germanski kralj, ki je zavrgel arijanizem in prejel katoliški krst. Kot vladar si je prizadeval svoje kraljestvo urediti po evangeličanskih načelih.

Posebej je imel rad svetišče Agaunum, današnji Saint-Maurice v švicarskih Alpah, zgrajeno nad grobovi svetega Mavricija in njegovih tovarišev mučencev. Tam je leta 515 ustanovil samostan in pred grobovi slavnih mučencev uvedel trajno petje psalmov, tako imenovano neprenehno molitev, v kateri so se zbori menihov menjavali podnevi in ponoči, da hvalnica Bogu ne bi nikoli utihnila.

Vendar pa je bilo njegovo življenje zaznamovano tudi s težkim padcem: pod vplivom hudobnih spletk svoje druge žene je v trenutku zaslepljenosti dal usmrtiti svojega sina Sigerika. Ko je spoznal grozoto storjenega dejanja, se je Žiga pogreznil v globoko obžalovanje in skrušenost srca. Umaknil se je v Agaunum, kjer je preživljal dneve in noči v grenkih solzah, strogem postu in neprenehni molitvi ter prosil Gospoda odpuščanja in očiščenja za svoj greh. Prosil je Boga, naj kazen za svoj zločin prestane na tem svetu, njegova duša pa naj se reši v večnosti. Njegova molitev je bila uslišana, ko so v burgundsko deželo vdrli sinovi frankovskega kralja Klodvika. Žiga je padel v roke sovražnikov, ki so ga ujeli ter ga na območju Orléansa skupaj z ženo in otroki umorili ter vrgli v globok vodnjak, s čimer je svoje življenje dopolnil kot mučenec za Gospoda.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Žiga se obhaja 1. maja. Rimski martirologij poudarja njegov blaženi prehod v Agaunumu, njegovo spreobrnjenje iz arijanskega krivoverstva, uvedbo zbora trajnega petja psalmov, iskreno pokoro v solzah in smrt v vodnjaku v orleanskem kraju. Njegove relikvije so pozneje potegnili iz vodnjaka in jih prenesli v opatijo v Saint-Mauriceu, cesar Karel IV. pa je del njegovih svetih ostankov prenesel v stolnico svetega Vida v Pragi, kjer se časti kot eden glavnih zavetnikov Češke. V umetnosti se upodablja s kraljevsko krono, žezlom in mečem, pogosto ob vodnjaku, v katerega je bil vržen. Je zavetnik Češke, mesta Cremone, opatije Saint-Maurice ter priprošnjik proti vročici.

Isti dan, 1. maja, godujejo tudi