SVETNIK · MENIH
Sveti Placid
- God
- 5. oktobra
- Obdobje
- 6. stoletje
- Smrt
- 541.
Življenje
Sveti Placid se je rodil v Rimu v začetku šestega stoletja v ugledni senatorski družini patricija Tertula. Kot dečka so ga pripeljali v Subiaco in ga izročili v roke svetemu Benediktu, da bi se v samostanu posvetil Bogu po določilih redovnega vodila o posvetitvi otrok. Že od najzgodnejših let je Placid postal najljubši učenec svetega ustanovitelja ter se odlikoval z otroško čistostjo srca, ponižnostjo in popolno pokorščino. Skupaj s svetim Mavrom je vsrkaval evangeljske kreposti pod Benediktovim očetovskim vodstvom.
Okoli leta 529 je spremljal svetega Benedikta, ko se je skupnost preselila na Monte Cassino, na posestvo, ki ga je samostanu po izročilu podaril Placidov oče Tertul. Na Monte Cassinu je Placid še naprej rastel v modrosti, askezi in molitvi ter preživljal dneve v popolni predanosti Gospodu in redovniški pokorščini. V starodavnih bogoslužnih knjigah se njegovo ime z veliko častjo nahaja med svetimi spoznavalci vere neposredno ob svetem Benediktu in svetem Mavru. V miru je umrl v Gospodu na Monte Cassinu v prvi polovici šestega stoletja.
Čudeži
Sveti Gregor Veliki v drugi knjigi svojih Dialogov opisuje znamenit čudež, ki se je zgodil, ko je bil Placid še deček v Subiacu. Ko je šel Placid k jezeru zajemat vodo, mu je posoda padla, vodni tok pa ga je potegnil daleč od obale, tako da mu je v valovih grozila smrt. Sveti Benedikt, ki je bil v svoji celici, je v duhu spoznal nevarnost in naročil Mavru, naj nemudoma steče in reši dečka. Maver je v moči pokorščine stekel in, ne da bi opazil, hodil po površini jezera kakor po suhih tleh, zgrabil Placida za lase in ga potegnil na obalo. Ko so se zahvaljevali Bogu, je mladi Placid pričeval, da je v trenutku, ko so ga reševali iz globine, nad svojo glavo videl opatski plašč svetega Benedikta ter spoznal, da ga je rešila očetova molitev.
Češčenje in zavetništvo
Liturgični god svetega Placida obhajamo 5. oktobra. Rimski martirologij ga časti kot meniha, ki je bil že od otroštva najljubši učenec svetega Benedikta. Njegovo ime se že stoletja z veliko pobožnostjo kliče v benediktinskem redu, starodavni psalterji v Vallombrosi in Subiacu pa ga uvrščajo v litanije vseh svetnikov. V sakralni umetnosti se upodablja kot mlad menih v črnem habitu, v roki pa drži knjigo Vodila in posodo z vodo, ali pa v prizoru čudežnega reševanja iz jezera. Je zavetnik novincev, redovniške mladine, čolnarjev in utopljencev.
Isti dan, 5. oktobra, godujejo tudi
- Blaženi Rajmund iz Kapue, duhovnik 14. stoletje
- Blaženi Sankto iz Core, duhovnik 4. stoletje
- Sveta Flora iz Beaulieua, devica 14. stoletje
- Sveti Apolinar iz Valencea, škof 6. stoletje
- Sveti Atilano iz Zamore, škof 10. stoletje
- Sveti Froilán iz Leóna, škof 10. stoletje
- Sveti Meinulf iz Böddekena, diakon 9. stoletje
- Blaženi Matej Carreri, duhovnik 15. stoletje
- Blaženi Peter iz Imole, vitez 13. stoletje
- Blaženi Viljem Hartley, Janez Hewett, duhovnika, in Robert Sutton, mučeniki 16. stoletje
- Sveta Haritina, mučenica 4. stoletje
- Sveta Mamlaha, devica in mučenica 4. stoletje
- Sveti Jeronim iz Neversa, škof 9. stoletje
- Sveti trierski mučeniki, mučeniki 4. stoletje