SVETNICA · DEVICA IN MUČENKA
Sveta Engracija
- God
- 16. aprila
- Obdobje
- 4. stoletje
- Smrt
- 303.
Življenje
Sveta Engracija je bila devica in mučenka, ki je pričevala za svojo vero v Jezusa Kristusa v mestu Saragosa, starodavni Caesaraugusti v Hispaniji, v začetku četrtega stoletja. Po krščanskem izročilu je Engracija izhajala iz ugledne družine in je potovala v Galijo na sklenitev zakona. Ko je potovala skozi Saragoso, je videla strašno preganjanje in krutosti, ki jim je carski namestnik Dacijan podvrgel njene brate in sestre v veri.
Globoko pretresena nad temi nepravičnostmi je Engracija, izpolnjena s svetim žarom, stopila pred namestnika in ga neustrašno okarala zaradi barbarskega prelivanja nedolžne krščanske krvi in brezbožnega malikovanja. Razjarjen nad dekličino drznostjo jo je Dacijan dal zapreti in podvreči najtežjim mukam.
Trgali so ji telo z železnimi kavlji, rezali meso in jo neusmiljeno mučili, vendar je sveta Engracija vse prenesla z neomajno duhovno močjo. Rimski martirologij posebej poudarja, da je preživela vsa ta strašna mučenja in nekaj časa v svojem telesu nosila vidne sledi in rane svojega pričevanja, dokler ni v mukah izročila svoje čiste duše Bogu in prejela mučeniške krone.
Češčenje in zavetništvo
God svete Engracije se obhajuje 16. aprila. Njeno sveto telo s spoštovanjem hranijo v Saragosi, v njej posvečeni cerkvi in baziliki, kjer jo častijo skupaj z osemnajstimi saragoškimi mučenci, ki so trpeli v istem preganjanju. Pesnik Prudencij je opeval njeno junaštvo v svojih himnah v četrtem stoletju. V sakralni umetnosti se upodablja kot mlada devica s palmovim listom, pogosto z žebljem v glavi ali ranami na čelu in telesu, simboli težkega trpljenja, ki ga je prestala. Verniki se k njej zatekajo v molitvah in prosijo za moč v telesnih bolečinah in boleznih, za dar vztrajnosti v preizkušnjah ter za neomajno zvestobo evangeljski resnici.
Isti dan, 16. aprila, godujejo tudi
- Blaženi Joakim Piccolomini, redovnik 14. stoletje
- Sveti Benedikt Jožef Labre, romar in pokornik 18. stoletje
- Sveti Drogo, puščavnik 12. stoletje
- Sveti Fruktuoz iz Brage, škof 7. stoletje
- Sveti Kontard iz Esteja, romar 13. stoletje
- Sveti Magnus Orkneyski Erlendsson, mučenik 12. stoletje
- Sveti Turibij iz Astorge, škof 5. stoletje
- Blaženi Peter Delépine, Janez Ménard in štiriindvajset tovarišic, mučeniki 18. stoletje
- Sveta Marija Bernarda Soubirous, devica 20. stoletje
- Sveti Gaj in Krementij, mučenci 4. stoletje
- Sveti Optat in sedemnajst tovarišev, mučenci 4. stoletje