SVETNICA · DEVICA IN MUČENKA
Sveta Irena Solunska
- God
- 5. aprila
- Obdobje
- 4. stoletje
- Smrt
- 304.
Življenje
Sveta Irena je bila devica in mučenka, ki je izpričala svojo vero v mestu Solun v Makedoniji v začetku četrtega stoletja. Živela je v pobožnem sesterskem občestvu s svojima rojenima sestrama Agapo in Kionijo. Ko je cesar Dioklecijan izdal odlok, s katerim je ukazal sežig vseh knjig Svetega pisma in prepovedal njihovo hranjenje pod grožnjo smrti, se sveta Irena ni hotela odpovedati Božji besedi. Skupaj s sestrama je skrila biblijske zvitke na varno mesto ter jih naprej skrivaj brala in po njih živela.
Ko so bile njene sestre Agapa in Kionija uklenjene in podvržene mučeništvu v ognju pod cesarskim namestnikom Dulcetijem, so oblasti našle skrite svete knjige pri Ireni. Ko so jo izvedli pred istega namestnika, je Irena hrabro priznala, da je sama skrila knjige, ter zavrnila darovanje žrtev poganskim idolom.
Želeč strti njeno deviciško čistost, je brezbožni sodnik ukazal, naj jo odvedejo v javno hišo, vendar jo je Božja milost čudežno ohranila pred vsako oskrunitvijo. Ko je Dulcetij videl, da je ne more ponižati, je ukazal, naj se sveta Irena sežge na grmadi. Devica je v plamenih izročila svoje življenje Gospodu ter se pridružila svojima sestrama v nebeški slavi.
Češčenje in zavetništvo
God svete Irene Solunske se obhajuje 5. aprila, kot navaja Rimski martirij. Zapisnik njenega zaslišanja pred namestnikom Dulcetijem je ohranjen v izvirni obliki in predstavlja izjemno pričevanje o zvestobi zgodnjih kristjanov Svetemu pismu. V sakralni umetnosti je upodobljena z mučeniško palmo in knjigo Svetega pisma v roki, obdana s plameni. Je zavetnica knjižničarjev, čuvajev arhivov in biblicistov, verniki pa se ji priporočajo s prošnjo za ljubezen do Božje besede ter ohranitev deviciške čistosti in moralne moči.
Isti dan, 5. aprila, godujejo tudi
- Sveta Ferbuta, vdova in mučenka 4. stoletje