Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Življenjepisi › Sveti Evbul

SVETNIK · MUČENEC

Sveti Evbul

God
7. marca
Obdobje
4. stoletje
Smrt
308.

Življenje

Sveti Eubul je mučeniško smrt za ime Jezusa Kristusa prestal v palestinski Cezareji v začetku četrtega stoletja, v času silovitega preganjanja kristjanov. Kot zvest Božji služabnik in prepričan kristjan je Eubul gojil globoko bratovsko ljubezen do tistih, ki so trpeli zaradi evangelija. Ko je izvedel, da so mnogi verniki zaprti v Cezareji, je tja prispel skupaj s svojim sopotnikom in bratom v veri svetim Hadrijanom, da bi obiskal, tolažil in duhovno krepil zaprte kristjane.

Zaradi te nesebične krščanske ljubezni so Eubula prepoznali, ga prijeli in privedli pred cesarskega upravitelja. Pogumno je zavrnil darovanje žrtev poganskim malikom ter pričeval, da pripada edinole Kristusu Gospodu. Dva dni po tem, ko je sveti Hadrijan dal svoje pričevanje, so Eubula privedli v amfiteater. Rimski martirologij navaja, da so ga tam najprej raztrgali levi, nato pa je bil obglavljen z rezilom meča. Tako je dal svoje življenje za vero in v nebeški slavi prejel neminljivi venec mučeništva.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Eubula se obhaja 7. marca, kakor je zapisano v Rimskem martirologiju. Njegov spomin se od nekdaj z globokim spoštovanjem ohranja v Cerkvi, zlasti v palestinskih krajih, kjer je zemljo posvetil s svojo krvjo. V krščanski ikonografiji je sveti Eubul upodobljen kot pogumen mladenič z mučeniško palmo v roki, pogosto ob levih ali ob meču, orodju njegovega dokončnega slavnega dovršitka. Verniki se mu priporočajo s prošnjami za krepost bratovske ljubezni, za nesebično pomoč zaprtim in preganjanim ter za trdnost v trenutkih življenjskih preizkušenj.

Isti dan, 7. marca, godujejo tudi