SVETNIK · OPAT
Sveti Pahomij
- God
- 9. maja
- Obdobje
- 4. stoletje
- Smrt
- 348.
Življenje
Sveti Pahomij, oče skupnega redovniškega življenja, se je rodil v Zgornjem Egiptu konec tretjega stoletja v poganski družini. V mladosti je bil vpoklican v cesarsko rimsko vojsko. Ko je bil s svojimi soborci zaprt v vojašnici in je čakal na premestitev, ga je globoko pretresla ljubezen in dobrota krajevnih krščanov, ki so vojakom prinašali hrano, skrbeli za bolne in jih tolažili brez kakršnega koli plačila. To pričevanje nesebične delotvorne ljubezni je spreobrnilo Pahomijevo srce, zato se je zaobljubil, da bo, takoj ko bo odpuščen iz vojaške službe, postal krščan ter posvetil življenje služenju Bogu in ljudem.
Po odpustu iz vojske je prejel zakrament krsta in poiskal izkušenega puščavnika Palemona v egipčanski Tebajdi, od katerega je prejel redovniško obleko ter preživel sedem let v strogi pokori, postu in molitvi. Po tem se je po Božjem navdihu in videnju naselil v zapuščenem kraju Tabenisi na obali Nila. Božji glas mu je razodel, naj ostane tam in postavi samostan, saj bodo mnogi prišli k njemu in želeli sprejeti samostansko življenje. Pahomij je prepoznal svoj poklic, da dotedanji puščavniški, samotarski način življenja zamenja s cenobitskim, skupnim življenjem bratov.
Čeprav so prvi učenci sprva težko sprejemali skupnostno disciplino, je Pahomij pokazal veliko modrost in očetovsko potrpežljivost ter nase prevzel najtežja dela skupnosti, da bi bratom omogočil posvečenost molitvi. Kmalu je skupnost zrasla, zato je postavil drugi samostan v Pabauu (Faou), nato pa še v Henoboskionu. Do konca njegovega življenja je pod njegovim vodstvom delovalo devet samostanov za moške in dva za ženske. Za svoje redovnike je napisal znamenito Pravilo, prvo celovito samostansko pravilo v zgodovini Cerkve, s katerim je modro uravnotežil skupno molitev, delo, poslušnost in bratovsko obedovanje ter omogočil red šibkejšim, pri tem pa ni oviral večjih pokor tistim, ki so imeli za to moč. Sveti Pahomij je v Gospodinu umrl v svojem samostanu okoli leta 346.
Češčenje in zavetništvo
Liturgični god svetega Pahomija, opata, se obhajuje 9. maja po Rimskem martirologiju. Cerkev ga časti kot ustanovitelja cenobitskega redovništva, katerega Pravilo je navdihnilo tudi poznejša pravila svetega Bazilija Velikega in svetega Benedikta. V krščanski umetnosti je upodobljen v redovniški obleki s kapuco, v roki drži odprto redovno pravilo in opatsko palico, pogosto pa je obdan s svojimi redovniki. Je zavetnik redovnikov, redovnih predstojnikov, puščavnikov in vseh, ki živijo v redovnih skupnostih.
Isti dan, 9. maja, godujejo tudi
- Blažena Karolina Gerhardinger, devica 19. stoletje
- Blaženi Tomaž Pickering, redovnik in mučenik 17. stoletje
- Sveti Beat iz Vendôma, duhovnik in puščavnik 2. stoletje
- Sveti Dionizij iz Vienne, škof 2. stoletje
- Sveti Herma, apostolski učenec 1. stoletje
- Sveti Izaija, prerok Stara zaveza
- Blaženi Benincasa iz Montepulciana, redovnik 15. stoletje
- Blaženi Fortis Gabrielli, puščavnik 11. stoletje
- Sveti Geroncij iz Caglija, škof in mučenik 6. stoletje
- Sveti Jožef Đỗ Quang Hiển, duhovnik in mučenik 19. stoletje
- Tristo deset perzijskih mučencev, mučenci 4. stoletje