Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Življenjepisi › Sveti Florijan

Sveti Florijan
Klikni za povečavo
×
Sveti Florijan
Sveti Florijan. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · MUČENEC

Sveti Florijan

God
4. maja
Obdobje
4. stoletje
Smrt
304.

Življenje

Sveti Florijan je bil častnik v cesarski vojski in visoki rimski uradnik v pokrajini Obalni Norik v začetku četrtega stoletja. Živel je v Cetiju, današnjem Sankt Pöltnu v Avstriji, kjer je opravljal službo poveljnika rimskih enot. Čeprav je užival velik ugled in cesarjevo zaupanje, je Florijan na skrivaj pripadal krščanski skupnosti in živel po evangeljskih zapovedih.

Ko je med Dioklecijanovim preganjanjem cesarski namestnik Akvilin prišel v mesto Lorch, rimski Lauriacum, je dal prijeti in vreči v ječo štirideset krščanskih vojakov. Ko je Florijan izvedel za njihovo trpljenje, je, spodbujen z bratovsko ljubeznijo in svetim žarom, pohitel v Lorch, da bi jih obiskal, tolažil in opogumljal v veri.

Pri vhodu v mesto so ga prepoznali cesarski stražarji, Florijan pa jim je prostovoljno in odkrito priznal, da je tudi sam kristjan. Priveden pred Akvilina je odklonil darovanje poganskim božanstvom. Zato so ga neusmiljeno bičali in mučili z železnimi konicami. Ker je vztrajal v izpovedovanju Kristusa, je namestnik ukazal, naj mu okoli vratu privežejo težak kamen in ga z mostu vržejo v reko Enns, nekdanji Anisus. Sveti Florijan je v rečnih valovih izročil svojega duha Bogu in dosegel mučeniško zmago.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Florijana se obhaja 4. maja, kakor beleži Rimski martirologij. Neka pobožna žena z imenom Valerija je našla njegovo telo in ga častno pokopala, nad njegovim grobom pa je pozneje zrasla znamenita opatija kanonikov svetega Avguština Sankt Florian v Zgornji Avstriji. Del njegovih relikvij je bil prenesen v Rim, nato pa v Krakov na Poljskem, kjer ga častijo kot sozavetnika kraljestva.

V Sloveniji, na Hrvaškem in v srednji Evropi uživa sveti Florijan izjemno veliko češčenje. V umetnosti ga upodabljajo kot rimskega častnika v oklepu s čelado in praporom, ko iz vedra z vodo gasi gorečo hišo ali cerkev, pri tem pa v roki drži mučeniško palmo ali mlinski kamen. Je glavni zavetnik gasilcev, dimnikarjev, pekov, pivovarjev in livarjev, verniki pa se k njemu zatekajo kot k mogočnemu priprošnjiku proti požarom, poplavam in vsem vremenskim ujmam.

Isti dan, 4. maja, godujejo tudi