Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Življenjepisi › Sveti Peter iz Sebaste

SVETNIK · ŠKOF

Sveti Peter iz Sebaste

God
26. marca
Obdobje
4. stoletje
Smrt
390.

Življenje

Sveti Peter iz Sebaste se je rodil okoli leta 340 v Cezareji v Kapadokiji kot najmlajši otrok v izjemno blagoslovljeni in sveti družini Bazilija in Emilije. Njegovi bratje in sestre so bili velikani Cerkve: sveta Makrina Mlajša, sveti Bazilij Veliki in sveti Gregor Nisenski. Že od najzgodnejšega otroštva je njegova najstarejša sestra Makrina prevzela skrb za njegovo vzgojo ter ga usmerjala na pot krščanske popolnosti, askeze in premišljevanja Svetega pisma ter ga odvrnila od posvetnih ved.

Po očetovi smrti se je Peter z materjo in sestro umaknil v samostan ob reki Iris v Pontu, kjer jim je pomagal pri organiziranju skupnega samostanskega življenja in skrbel za časne potrebe skupnosti. Brat Bazilij ga je posvetil v duhovnika, vendar je Peter še naprej ljubil skrito in samotarsko življenje. Okoli leta 380 je bil izvoljen in posvečen za škofa v Sebasti v Armeniji. Kot škof, čeprav ni zapustil lastnih spisov, je pogumno stopil ob stran svojim bratom v neumornem boju proti arijanskemu krivemu nauku ter kazal enake pastirske odlike in s krepostjo ukrašeno življenje kakor Bazilij.

Imel je izjemen teološki vpliv na svojega brata Gregorja Nisenskega, ki ga je spodbudil k pisanju velikih del: razprave Protiv Evnomiju v obrambo Bazilijevega nauka, Razlage šestih dni ustvarjanja (Heksameron) ter spisa O človekovi ustrojenosti, ki mu jih je Gregor posvetil kot velikonočno darilo. Leta 381 je Peter sodeloval na Prvem carigrajskem koncilu v obrambo nicejske pravovernosti. V Gospodu je v miru preminul v Sebasti leta 391.

Češčenje in zavetništvo

God svetega Petra iz Sebaste se obhajuje 26. marca po Rimskem martiriju, medtem ko ga vzhodne Cerkve častijo tudi v januarju. Cerkev ga česti kot vzor samostanske ponižnosti in zvestega pastirja. V sakralni umetnosti je upodobljen v škofovskem oblačilu z mitro in omoforjem, v roki pa drži knjigo evangelijev in škofovsko palico, pogosto ob likih svojih svetih bratov Bazilija in Gregorja Nisenskega ter sestre Makrine. Je zavetnik monahov, škofov, teoloških sodelavcev in krščanskih družin.

Isti dan, 26. marca, godujejo tudi