SVETNIK · MUČENEC
Sveti Mena
- God
- 11. novembra
- Obdobje
- 4. stoletje
- Smrt
- 303.
Življenje
Sveti Mena je bil vojak in slavni mučenec, ki je dal svoje življenje za Kristusa konec tretjega ali v začetku četrtega stoletja. Rodom iz Egipta je Mena služil v rimski vojski pod tribunom Firmilijanom. Ko je vojaška enota prišla v Kotiej v Frigiji in ko so bili razglašeni brezbožni cesarski odloki proti krščanom, je Mena zapustil vojaško službo. Umaknil se je v gorsko puščavo, kjer je v postu, bedenju in nepretrgani molitvi služil Bogu ter se pripravljal na pričevanje vere.
Med veliko pogansko slovesnostjo v Kotieju je Mena stopil z gore, prišel sredi množice na mestnem hipodromu in neustrašno izpovedal svojo vero v Kristusa. Prijet je bil pred prefekta Pira, ki ga je podvrgel krutemu bičanju in težaškim mukam. Ker je sveti Mena ostal neupogljiv, je bil obsojen na smrt z obglavljenjem. Njegovo telo so verniki prenesli nazaj v Egipt in ga pokopali v puščavi Mareotis, jugozahodno od Aleksandrije.
Čudeži
Grob svetega Mene v puščavi Mareotis je postal vir neštetih čudežev in ozdravljenj. Hromi so prohodili, slepi spregledali, mnogi pa so prejeli olajšanje v težkih stiskah. Glas o teh čudežih je pritegnil tisoče romarjev iz celotnega sveta, zato je na tem mestu cesar Arkadij postavil veličastno baziliko, okoli nje pa je zraslo celotno romarsko mesto s termami in izvirom zdravilne vode.
Češčenje in zavetništvo
God svetega Mene obhajamo 11. novembra, kot navaja Rimski martirologij. Njegovo svetišče Abu Mena je bilo eno največjih romarskih središč starodavnega krščanstva, arheološka izkopavanja pa so razkrila tisoče malih romarskih posodic z njegovim likom. V sakralni umetnosti je prikazan kot rimski vojak z rokama, dvignjenima v molitev, obdan z dvema kamelama, ki ležita ob njegovih nogah. Je zavetnik potnikov, trgovcev in romarjev, verniki pa ga kličo kot pomočnika v brezizhodnih položajih in težkih telesnih boleznih.
Isti dan, 11. novembra, godujejo tudi
- Sveta Marina iz Omure, devica in mučenka 17. stoletje
- Sveti Bertuinus van Malonne, škof in opat 7. stoletje
- Sveti Jernej Mlajši iz Grottaferrate, opat 11. stoletje
- Sveti Martin iz Toursa, škof 4. stoletje
- Sveti Mena iz Samnija, puščavnik 6. stoletje
- Sveti Teodor Studit, opat 9. stoletje
- Sveti Veran iz Vencea, škof 5. stoletje
- Sveti Janez Usmiljeni, škof 7. stoletje