Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Spomin › Sveti Miltiad

SVETNIK · PAPEŽ

Sveti Miltiad

God
10. januarja
Obdobje
4. stoletje

Življenje

Sveti Miltijad (ali Melkijad), papež, se je rodil v Afriki, na rimski škofovski sedež pa je stopil leta 311, v odločilnem zgodovinskem trenutku za krščanstvo. Njegov pontifikat je označil prehod iz dobe krvavih preganjanj v obdobje miru. Doživel je zmago cesarja Konstantina Velikega nad Maksencijem pod znamenjem Kristusovega križa leta 312 in razglasitev verske svobode, s katero je bila Cerkvi vrnjena odvzeta lastnina in priznana pravica do javnega delovanja. Cesar Konstantin je papežu Miltijadu podaril cesarsko palačo v Lateranu, ki je postala papeški sedež.

Kljub temu je bilo Miltijadovo vodenje Cerkve kmalu postavljeno na težke preizkušnje zaradi notranjih delitev, zlasti v njegovi rodni Afriki, kjer so se pojavili sledilci škofa Donata. Donatisti so zavračali priznanje škofov, ki so med preganjanjem pod pritiskom izročili svete knjige, ter so povzročali hude nemire in razdore v skupnosti. Papež Miltijad je pokazal izjemno modrost, blagost in razumnost pri reševanju tega bolečega vprašanja.

Oktobra leta 313 je Miltijad v Lateranski palači sklical in vodil rimsko sinodo, na kateri so sodelovali italski in galski škofje. Na sinodi je skrbno prisluhnil obema stranema, obsodil zablode Donata in potrdil zakonitost pravovernega škofa Cecilijana Kartaginskega, hkrati pa ponudil roko sprave donatističnim klerikom, če se vrnejo v edinost katoliške Cerkve. Izčrpan od velikih naporov za dosego cerkvenega sožitja je sveti papež v Gospodu preminil v Rimu januarja leta 314.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični god svetega papeža Miltijada se obhajata 10. januarja po Rimskem martirologiju. Pokopan je v Kalistovih katakombah na sloviti Apijski cesti v Rimu, ob grobovih svojih svetih predhodnikov. Sveti Avguštin je z velikim občudovanjem pisal o Miltijadu in ga imenoval za resničnega sina miru in očeta kristjanov. V sakralni umetnosti je upodobljen v papeških oblačilih s tiaro in papeškim križem, v roki pa drži oljčno vejico kot simbol cerkvenega miru ali edikt o svobodi vere. Je zavetnik mirovnikov, sodnikov in spodbujevalcev edinosti Cerkve.

Isti dan, 10. januarja, godujejo tudi