Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 4. stoletje › Življenjepisi › Sveti Marko

Sveti Marko
Klikni za povečavo
×
Sveti Marko
Sveti Marko. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · PAPEŽ

Sveti Marko

God
7. oktobra
Obdobje
4. stoletje
Smrt
336.

Življenje

Sveti Marko, papež, je bil rimskega roda, sin Priska, izvoljen na rimski škofovski sedež 18. januarja 336 kot naslednik svetega Silvestra I. Že kot rimski klerik, verjetno duhovnik ali arhijakon, se je odlikoval z modrostjo in vnemo; cesar Konstantin Veliki je poslal pismo škofu Miltijadu in nekemu Marku zaradi sklica škofovske konference o donatističnem sporu. Njegova izvolitev in nastop na Petrovem sedežu sta zabeležena v Liberijanskem katalogu papežev, dan njegove smrti pa v zbirci Depositio episcoporum.

Čeprav je njegov pontifikat trajal nepolnih devet mesecev, je Marko pustil neizbrisen pečat v ureditvi Rimske cerkve. Po spisu Liber Pontificalis je papež Marko izdal določbo, s katero je škofu Ostije poveril palij in pravico posvečevanja novoizvoljenega rimskega škofa, kar potrjuje tudi sveti Avguštin. Marko je prav tako postavil dve pomembni baziliki v Rimu. Eno je zgradil znotraj mesta, na kraju, imenovanem juxta Pallacinis, ki še danes nosi ime cerkev svetega Marka (San Marco). Drugo je postavil zunaj mestnega obzidja kot pokopališko baziliko nad katakombami svete Balbine, med Apijsko in Ardeatinsko cesto. Za obe baziliki je prejel darove v zemljiščih in liturgični posodi od cesarja Konstantina. Papež Marko je zaspal v Gospodinu 7. oktobra 336.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični god svetega Marka, papeža, obhajamo 7. oktobra, kakor piše v starem Rimskem koledarju in Rimskem martirologiju. Pokopan je bil v baziliki, ki jo je sam postavil nad pokopališčem Balbine na Ardeatinski cesti, kjer so njegov grob zabeležili starodavni rimski itinerarji. Pozneje so njegove relikvije prenesli v rimsko cerkev San Marco na Beneškem trgu. V sakralni umetnosti je upodobljen v papeškem oblačilu s tiaro in papeškim križem, v roki pa drži knjigo ali maketo cerkve. Je zavetnik rimskega klera, stavbenikov cerkva in ohranjanja cerkvenega izročila.

Isti dan, 7. oktobra, godujejo tudi