Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Andrej Caccioli

Blaženi Andrej Caccioli
Klikni za povečavo
×
Blaženi Andrej Caccioli
Blaženi Andrej Caccioli. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · DUHOVNIK

Blaženi Andrej Caccioli

God
3. junija
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1254.

Življenje

Blaženi Andrej Caccioli (znan tudi kot Andrej iz Spella) se je rodil 30. novembra 1194 v Spellu v Umbriji, v ugledni plemiški družini, pri krstu pa je prejel ime apostola Andreja. Zgodaj se je posvetil duhovniškemu poklicu in spoletski škof ga je okoli leta 1216 posvetil v duhovnika. Postal je župnik v cerkvi svetega Severina v rojstnem Spellu ter zvesto opravljal svojo pastoralno službo.

Leta 1219 se je v Spoletu srečal s svetim Frančiškom Asiškim. To srečanje je iz temelja spremenilo njegovo življenje, saj je bil Andrej globoko prevzet nad Frančiškovim evangeličanskim uboštvom. Leta 1223 se je po smrti staršev in sestre odpovedal župniji ter družinskim posestim in vstopil v Red manjših bratov v cerkvi Porciunkula, kjer je prejel redovno oblačilo iz rok samega svetega Frančiška. Tako je Andrej postal prvi župnik in škofijski duhovnik, ki je stopil v frančiškanski red.

Bil je eden najtesnejših učencev svetega Frančiška in je bil ob njegovem vzglavju v trenutku njegovega blaženega preminotja 3. oktobra 1226. Sodeloval je tudi pri slovesni Frančiškovi kanonizaciji leta 1228 v Assisiju ter pri prenosu njegovih svetih relikvij leta 1230. Kot potujoči frančiškanski pridigar je Andrej več desetletij obiskoval mesta osrednje in severne Italije ter Francosko kraljestvo, kjer je goreče oznanjal spreobrnjenje, pokoro in Kristusov mir.

Ko so se v redu pojavila trenja glede izpolnjevanja evangeličanskega uboštva, je Andrej odločno in neomajno branil dobesedno spolnjevanje Frančiškove oporoke in vodila, zaradi česar je nekaj časa trpel preganjanje in zapor s strani popustljivejših sobratov. Sveta Klara Asiška je imela neizmerno zaupanje v njegovo duhovno modrost ter mu je leta 1248 zaupala duhovno oskrbo in obnovo samostana sester klaris Vallegloria blizu Spella.

Zadnja leta je preživel v molitvi in zbranosti v samotišču Eremo delle Carceri na gori Subasio ter v samostanu svetega Andreja v Spellu, katerega prvi gvardijan je bil. V časih krvavih spopadov je neumorno miril sprte meščane, zato so ga imenovali »angel miru«. V Gospodu je preminil v samostanu svetega Andreja v Spellu 3. junija 1254.

Čudeži

Leta 1233, ko se je udeležil provincialnega kapitlja v španskem mestu Soria, ki je trpelo zaradi hude suše, je Andrej s svojo gorečo molitvijo izprosil obilen dež, ki je rešil ljudstvo pred lakoto, zaradi česar so ga poimenovali »Andrej voda«. Med njegovim delovanjem v Reggio Emiliji je bil po njegovi molitvi obujen mrtev človek. Prav tako je v samostanu Vallegloria v času pomanjkanja s svojo molitvijo dosegel, da je za sestre privrel studenec sveže pitne vode.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška Cerkev obhaja god blaženega Andreja Cacciolija 3. junija. Mesto Spello ga je razglasilo za svojega sozavetnika že leta 1360. Papež Klemen XII. je uradno potrdil njegovo dolgotrajno in neprekinjeno češčenje 25. julija 1738. Njegovo častitljivo telo so našli in slovesno prepoznali konec 16. stoletja ter se hrani in časti v cerkvi svetega Andreja v Spellu. V krščanski umetnosti ga upodabljajo v frančiškanskem habitu s križem in lilijo v roki ali v molitvi za dež s pogledom, uprtim v nebo. Časti se kot zavetnik mesta Spello ter kot priprošnjik v času suše in hudih vremenskih ujm.

Isti dan, 3. junija, godujejo tudi