Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 19. stoletje › Življenjepisi › Blažena Karolina Gerhardinger

Blažena Karolina Gerhardinger
Klikni za povečavo
×
Blažena Karolina Gerhardinger
Blažena Karolina Gerhardinger. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENA · DEVICA

Blažena Karolina Gerhardinger

God
9. maja
Obdobje
19. stoletje
Smrt
1879.

Življenje

Blažena Marija Terezija od Jezusa, rojena kot Karolina Gerhardinger 20. junija 1797 v kraju Stadtamhof blizu Regensburga na Bavarskem, je bila hči edinka Willibalda in Franziske Gerhardinger. Šolala se je pri redovnicah avguštinkah Naše Gospe, ki jih je v sedemnajstem stoletju ustanovil sveti Peter Fourier za brezplačno vzgojo revnih deklic. Ko so leta 1809 napoleonske oblasti ukinile samostan in zaprle šolo, je bodoči regensburški škof Georg Michael Wittmann v mladi Karolini prepoznal izjemen vzgojiteljski dar. Izbral jo je in pripravil za učiteljsko službo, da šola ne bi propadla.

Že leta 1812 je Karolina pridobila učiteljsko diplomo ter začela poučevati v dekliški šoli v Regensburgu. Čeprav si je žarko želela vstopiti v samostan, politične razmere tega niso dopuščale, zato je polnih sedemnajst let poučevala v šoli ter se posvečala vzgoji zanemarjenih otrok. Ko je s sklenitvijo sporazuma med Svetim sedežem in Bavarsko leta 1828 znova postalo mogoče redovno življenje, se je Karolina odločila ustanoviti novo redovno skupnost, prilagojeno sodobnim potrebam. Njen namen je bil zagotoviti brezplačno krščansko izobrazbo najrevnejšim na deželi in v mestih.

Dne 24. oktobra 1833 je Karolina z dvema sodelavkama začela skupno redovno življenje, s čimer se je rodila Družba ubožnih šolskih sester Naše Gospe. Kralj Ludvik I. je skupnost priznal leta 1834, Karolina pa je 16. novembra 1835 izpovedala redovne zaobljube v kapeli svetega Gala v Regensburgu ter prevzela ime Marija Terezija od Jezusa. Matična hiša družbe se je kmalu preselila v starodavni samostan svetega Jakoba v Münchnu.

Mati Marija Terezija je bila neumorna vzgojiteljica. Leta 1847 je osebno s petimi sestrami odpotovala v Združene države Amerike, da bi prevzela skrb in šole za otroke revnih nemških priseljencev, ki niso znali angleško. Papež Pij IX. je družbi podelil dokončno papeško odobritev leta 1865. Kljub številnim nasprotovanjem in nerazumevanjem se je ravnala po načelu: »Vsa Božja dela napredujejo počasi in v trpljenju, vendar so s tem trdnejša in sijajneje cvetijo.« Ob njeni smrti se je družba razširila po Evropi in Ameriki. Umrla je v svetosti v Münchnu 9. maja 1879 v osemdesetem drugem letu starosti, v navzočnosti papeškega nuncija kardinala Maselle in svojih sester.

Čudeži

Svetost življenja matere Marije Terezije je potrjena z globokimi duhovnimi sadovi njenega dela in številnimi uslišanji. Za potrebe njene razglasitve za blaženo je Cerkev izvedla kanonično preiskavo o čudovitem ozdravljenju, ki se je zgodilo po njeni priprošnji.

Zdravniški svet Kongregacije za zadeve svetnikov je 8. novembra 1984 potrdil, da gre za trenutno, popolno in trajno ozdravljenje od hude bolezni, ki ga ni mogoče razložiti z nobenimi medicinskimi zakoni, teološki strokovnjaci pa so potrdili, da je to ozdravljenje sad gorečih molitev, naslovljenih na častitljivo Božjo služabnico Marijo Terezijo od Jezusa.

Češčenje in zavetništvo

Postopek za njeno beatifikacijo je začel kardinal Michael von Faulhaber v Münchnu leta 1929. Papež Janez Pavel II. jo je 13. januarja 1983 razglasil za častitljivo Božjo služabnico, slovesno pa jo je razglasil za blaženo 17. novembra 1985 v baziliki svetega Petra v Rimu.

Njeni zemeljski ostanki počivajo v kapeli samostanske cerkve svetega Jakoba v Münchnu. Njen doprsni kip se v znak priznanja njenemu vzgojnemu in kulturnemu prispevku nahaja v dvorani slavnih Walhalla v Regensburgu. Liturgični god obhajamo 9. maja. V umetnosti je upodobljena v redovni obleki Šolskih sester Naše Gospe, z rožnim vencem za pasom in knjigo v roki, obdana z otroki, ki jih poučuje v veri in znanju.

Isti dan, 9. maja, godujejo tudi