BLAŽENA · DEVICA
Blažena Frančiška Schervier
- God
- 14. decembra
- Obdobje
- 19. stoletje
- Smrt
- 1876.
Življenje
Blažena Marija Frančiška Schervier se je rodila 3. januarja 1819 v Aachenu, v ugledni in premožni družini industrijalca Johanna Heinricha Schervierja, lastnika tovarne igel in podžupana Aachna, ter matere Marije Louise, rojene Migeon. Krstni boter ji je bil avstrijski cesar Franc I. V zgodnji mladosti je pretrpela hude izgube, saj ji je mati leta 1832 umrla za tuberkulozo, naslednje leto pa sta umrli tudi njeni dve starejši sestri. Zaradi tega je Frančiška morala odložiti željo po vstopu v samostan, da je lahko vodila očetovo gospodinjstvo.
Srečanje z revščino v industrijskem Aachnu je v njej predramilo globoko sočutje. Leta 1837 se je pridružila dobrodelnemu društvu aachenskih gospa, obiskovala bolnike na njihovih skromnih domovih in prostovoljno pomagala v ljudski kuhinji svetega Janeza pod vodstvom kaplana Josepha Istasa. Po očetovi smrti leta 1845 je s štirimi prijateljicami vstopila v Tretji samostanski red svetega Frančiška. Dekleta so se naselila v hiši pri mestnih vratih svetega Jakoba v Aachnu, kjer so začela skupno molitveno življenje, odprla ljudsko kuhinjo ter nudila zavetje bolnim in zapuščenim ženskam z družbenega roba.
Med hudimi epidemijami kolere in osipov v letih 1848 in 1849 so Frančiška in njene sodelavke prevzele nego najhujših bolnikov v mestnih lazaretih. Kolnski nadškof kardinal Johannes von Geissel je odobril njihovo redovno skupnost, tako da so 12. avgusta 1851 oblekle redovno obleko pod imenom Uboge sestre svetega Frančiška, Frančiška pa je bila izvoljena za prvo predstojnico. Kongregacija se je hitro širila z odpiranjem bolnišnic in domov po vsej Prusiji, leta 1857 pa je spodbudila Johannesa Hövera k ustanovitvi moške veje, Ubogih bratov svetega Frančiška Serafskega.
Leta 1858 je poslala prve sestre v Združene države Amerike za oskrbo nemških priseljencev v Cincinnatiju. Osebno je obiskala Ameriko v letih 1863 in 1868 ter negovala ranjence na bojiščih ameriške državljanske vojne, med francosko-prusko vojno leta 1870 pa so njene sestre vodile vojaške bolnišnice. Izčrpana od neumornega služenja in astme je mati Frančiška sveto umrla v Aachnu 14. decembra 1876, v oseminpetdesetem letu starosti, ter za seboj pustila skupnost 2500 redovnic.
Čudeži
Številne milosti in uslišanja so spremljali življenje in priprošnjo blažene Frančiške. Med njimi je bila zlasti znana njena lastna čudežna ozdravitev od hude oblike astme ob romanju v Lurd leta 1870.
Za njeno beatifikacijo je Sveti sedež priznal čudežno ozdravitev Ludwiga Brauna, ki je leta 1973 trpel za hudo in smrtno boleznijo trebušne slinavke in črevesja. Ko so zdravniki ugotovili, da ni več upanja na preživetje, je družina začela molitveno devetdnevnico na priprošnjo Frančiške Schervier, nato pa je bolnik naglo in trajno okreval, kar je zdravniška komisija razglasila za znanstveno nerazložljivo. V Združenih državah Amerike je bilo zabeleženo tudi čudežno prebujenje iz globoke kome Thomasa Siemersa leta 1989 po hudi možganski krvavitvi, po priprošnjivih molitvah njegovih bližnjih pred Frančiškino sliko.
Češčenje in zavetništvo
Postopek za razglasitev za blaženo se je uradno odprl leta 1928, papež Pavel VI. pa je potrdil junaško stopnjo njenih krščanskih kreposti leta 1969. Isti papež jo je slovesno razglasil za blaženo 28. aprila 1974 v baziliki svetega Petra v Rimu.
Njeno telo počiva v kapeli materine hiše Ubogih sester svetega Frančiška v Aachnu, kamor je bilo preneseno leta 1896. Liturgični god se obhaja 14. decembra. V ikonografiji je prikazana v frančiškanski redovni obleki s križem na prsih, z razpelom ali s košaro s kruhom za uboge, pogosto ob postelji bolnika.
Isti dan, 14. decembra, godujejo tudi
- Sveti Angel Neapeljski, opat 6. stoletje
- Sveti Janez od Križa, duhovnik in cerkveni učitelj 16. stoletje
- Sveti Nikazij iz Reimsa, škof in mučenec 5. stoletje
- Sveti Nimatullah Kassab Al-Hardini, duhovnik 19. stoletje
- Sveti Venancij Fortunat, škof 7. stoletje
- Blaženi Bonaventura iz Pistoje, duhovnik 14. stoletje
- Sveta Drozida, mučenka 4. stoletje
- Sveti Folkuin iz Thérouannea, škof 9. stoletje