BLAŽENI · DUHOVNIK
Blaženi Karel Steeb
- God
- 15. decembra
- Obdobje
- 19. stoletje
- Smrt
- 1856.
Življenje
Blaženi Karl Steeb se je rodil 18. decembra 1773 v Tübingenu v takratni vojvodini Württemberg, v ugledni in globoko pobožni luteranski družini. Njegov oče je bil visoki upravitelj vojvodskih posestev in lastnik prostrane gostilne »Lamm« na mestnem trgu, kjer so se redno zbirali profesorji in teologi tamkajšnje znane univerze. Karl je pridobil temeljito izobrazbo, zaradi pridobivanja trgovske prakse in učenja jezikov pa ga je oče poslal v Pariz. Iz Francije je moral pobeči pred nasiljem francoske revolucije, zato je študij in trgovsko prakso nadaljeval v italijanski Veroni, glasovitem središču tekstilne industrije svile in volne.
V Veroni je bil mladenič globoko ginjen nad živahno katoliško vero, bogatim liturgičnim življenjem in deli krščanskega usmiljenja. V pogovoru s katoliškimi duhovniki in pri osebnem študiju je prepoznal polnost resnice v Rimskokatoliški cerkvi ter leta 1792 izpovedal vero. Ta korak ga je stal popolne prekinitve z družino: starši so se mu javno odpovedali in ga razdedinili. Nepokolebljiv v svoji odločitvi se je Karl odločil postati duhovnik. V mašnika je bil posvečen 8. septembra 1796 v Veroni. Študiral je civilno in cerkveno pravo v Pavii ter tekoče govoril nemško, francosko in italijansko. Njegova prva služba je bila duhovna oskrba nemških družin, nastanjenih v Veroni.
Ko so na italijanskih tleh izbruhnile napoleonske vojne, se je Verona znašla sredi krvavih bitk med francoskimi in avstrijskimi vojaki. Don Karl se je takoj prostovoljno javil za služenje v vojaških bolnišnicah in zaporih. Polnih osemnajst let je preživel med ranjenci in bolniki kot bolničar, duhovnik in prevajalec ter tolažil umirajoče ne glede na njihovo narodnost ali vojaško pripadnost. Za to nesebično človekoljubje je prejel tudi cesarsko odlikovanje zlati križ. Ko je Verono prizadela huda epidemija kolere, je don Karl neumorno dan in noč stregel več kot dvema tisočem bolnikov v mestnem lazaretu. Že leta 1799 je ustanovil bratovščino bolničark za pomoč na bojiščih in v bolnišnicah.
Po vzpostavitvi miru se je posvetil poučevanju jezikov v semenišču in ženskem kolegiju ter duhovnemu vodstvu. Bil je iskan spovednik v vseh družbenih slojih, nikoli pa ni pozabil niti na svojo nekdanjo luteransko brata ter je vedno gojil duha krščanske sprave in ljubezni. Vse svoje preostalo premoženje in skromne prihodke je vložil v pomoč mestnemu zavetišču za uboge »Pio Ricovero«. Tamo je v sodelovanju z blaženo Vincenco Marijo Poloni ter z odobritvijo krajevnih škofov 2. novembra 1840 ustanovil Kongregacijo sester usmiljenja iz Verone, posvečeno skrbi za bolne, zapuščene in trpeče. Kongregacija je dobila cerkveno odobritev leta 1848. Ko je obhajal sveto mašo v novi samostanski cerkvi, posvečeni Brezmadežni, obdan z molitvami svojih duhovnih hčera, je blaženi Karl Steeb umrl v Veroni 15. decembra 1856.
Čudeži
Med postopkom za razglasitev za blaženega je bila temeljito preučena čudežna ozdravitev, ki se je zgodila na priprošnjo don Karla Steeba in jo je medicina razglasila za nerazložljivo. Priznanje tega izjemnega Božjega posega je omogočilo, da je bil ta neumorni apostol krščanskega usmiljenja dvignjen na čast oltarja.
Češčenje in zavetništvo
Postopek za beatifikacijo Karla Steeba se je začel v Veroni, papež Pavel VI. pa je priznal njegove junaške kreposti ter ga 19. novembra 1970 razglasil za častitljivega Božjega služabnika. Isti papež ga je slovesno razglasil za blaženega 6. julija 1975 v Rimu ter ga izpostavil kot čudovit zgled spreobrnjenja in popolnega predanja služenju Kristusovim trpinom.
Njegov god v Rimskokatoliški cerkvi obhajamo 15. decembra, na dan njegovega prehoda v nebeško slavo. Blaženi Karl Steeb se posebej češča v Veroni in rodnem Tübingenu.
Isti dan, 15. decembra, godujejo tudi
- Blažena Marija Viktorija De Fornari Strata, redovnica 17. stoletje
- Blaženi Marin iz Cave, opat 12. stoletje
- Sveta Marija Krapaniška Di Rosa, devica 19. stoletje
- Sveta Virginija Centurione Bracelli, vdova 17. stoletje
- Sveti Mesmin (Maksimin) iz Micyja, opat 6. stoletje
- Sveti Valerijan iz Abbenze, škof 5. stoletje