BLAŽENA · DEVICA
Blažena Placida Viel
- God
- 4. marca
- Obdobje
- 19. stoletje
- Smrt
- 1877.
Življenje
Blažena Placida Viel se je rodila 26. septembra 1815 v kraju Quettehou v Normandiji kot eden od osmih otrok pobožnih kmetov Hervéja Viela in njegove žene Jeanne. Pri krstu je prejela imena Eulalie-Victoire-Jacqueline, a jo je družina klicala Victoire. Njena teta je bila sveta Marija Magdalena Postel, ustanoviteljica sester krščanskih šol od usmiljenja. Deklica je bila vedra, blaga in delavna, prvo sveto obhajilo pa je prejela pred običajno starostjo, saj je župnik prepoznal njeno duhovno zrelost. V mladosti se je izučila za šiviljo ter vaške otroke poučevala katekizem in pobožne pesmi.
Ko je obiskovala svojo teto v zapuščeni opatiji Saint-Sauveur-le-Vicomte, je Victoire začutila redovniški poklic, zato je 1. maja 1835 oblekla redovno oblačilo in sprejela ime sestra Placida. Večne zaobljube je izpovedala 21. septembra 1838. Sprva je opravljala najbolj preprosta dela v samostanski kuhinji, kmalu pa ji je sveta ustanoviteljica zaupala službo magistre novink in generalne asistentke. Da bi zbrala denarna sredstva za obnovo porušene samostanske cerkve, se je sestra Placida podala na naporna potovanja v Pariz, kjer jo je sprejela tudi kraljica Marija Amelija, ter po Franciji, Belgiji, Nemčiji in Avstriji, kjer je v globoki veri in ponižnosti beračila od vrat do vrat.
Po smrti svete Marije Magdalene Postel leta 1846 je bila sestra Placida pri svojih enaintridesetih letih soglasno izvoljena za njeno naslednico kot generalna predstojnica družbe. V treh desetletjih modrega in rodovitnega vodenja je dokončala veličastno obnovo opatije ter leta 1859 od papeža Pija IX. dosegla papeško potrditev redovnih pravil. Pod njenim vodstvom je skupnost s 150 redovnic narasla na več kot tisoč članic ter odprla več kot sto novih šol in samostanov v Franciji in Nemčiji.
Med težkimi preizkušnjami francosko-pruske vojne v letih 1870 in 1871 je mati Placida starodavno opatijo spremenila v veliko vojaško bolnišnico, kjer so sestre z junaško ljubeznijo stregle in tolažile več kot osem tisoč ranjenih in umirajočih vojakov obeh sprtih strani. Izčrpana od neutrudnega dela in dolgotrajnih naporov je mati Placida Viel umrla v opatiji Saint-Sauveur-le-Vicomte 4. marca 1877.
Čudeži
Gospod je življenje blažene Placide obdaril z globokim mirom in sadovi dejavne ljubezni, njena priprošnja v nebesih pa je bila potrjena s čudežnimi uslišanji. Med postopkom za beatifikacijo so bila raziskana in cerkveno priznana čudežna ozdravljenja bolnikov na njeno priprošnjo, ki so jih zdravniške in teološke komisije Svetega sedeža potrdile kot znanstveno nerazložljiva. Verniki so se k njej z velikim zaupanjem zatekali v vseh življenjskih in družinskih stiskah ter pričevali o trajni pomoči, ki jo naklanja tistim, ki prosijo za njeno posredovanje pred Božjim prestolom.
Češčenje in zavetništvo
Postopek za posvetitev matere Placide Viel se je v Rimu začel leta 1935, papež Pij XII. pa je 9. februarja 1941 potrdil junaško stopnjo njenih krščanskih kreposti in jo razglasil za častitljivo božjo služabnico. Isti papež jo je 6. maja 1951 v baziliki svetega Petra v Rimu slovesno razglasil za blaženo.
Njeno telo počiva ob telesu svete ustanoviteljice v opatijski cerkvi v kraju Saint-Sauveur-le-Vicomte v Normandiji. Njen liturgični god obhajamo 4. marca. V umetnosti jo upodabljajo v redovnem habitu njene družbe s križem na prsih, z gradbenimi načrti ali z razpelom v roki, v drži ponižne molitve in blagosti.
Isti dan, 4. marca, godujejo tudi
- Blaženi Humbert III. Savojski, grof 12. stoletje
- Blaženi Krištof Bales, duhovnik, Aleksander Blake in Nikolaj Horner, mučeniki 16. stoletje
- Sveti Kazimir, kraljevič 15. stoletje
- Blaženi Janez Anton Farina, škof 19. stoletje
- Blaženi Mieczysław Bohatkiewicz, Władysław Maćkowiak in Stanisław Pyrtek, duhovniki in mučeniki 20. stoletje
- Sveti Apijan iz Comacchia, puščavnik 8. stoletje
- Sveti Bazin iz Triera, škof 8. stoletje
- Sveti Fotij, Arhelaj, Kvirin in 17 tovarišev, mučeniki 4. stoletje
- Sveti Peter iz Cave, opat 11. stoletje