SVETNIK · DUHOVNIK
Sveti Leonardo Murialdo
- God
- 30. marca
- Obdobje
- 19. stoletje
- Smrt
- 1900.
Življenje
Sveti Leonardo Murialdo se je rodil 26. oktobra 1828 v Torinu v premožni družini menjalca denarja Leonarda Franchina Murialda in matere Terese, rojene Rho, kot sedmi od devetih otrok. V otroštvu so ga ljubkovalno klicali Nadino. Zgodaj je izgubil očeta, zato se je z bratom šolal v kolegiju očetov pijaristov v Savoni. Po mladostni krizi se je vrnil v Torino ter se, spodbujen s postno pridigo nekega kapucina o večnosti, odločil svoje življenje posvetiti Gospodu. Končal je študij filozofije in teologije ter bil 20. septembra 1851 posvečen v duhovnika.
Takoj se je vključil v pastoralno delo v najrevnejši torinski četrti Vanchiglia ter obiskoval ulične dečke, mlade delavce in zapornike. Na vabilo svetega Janeza Boska je leta 1857 prevzel vodstvo oratorija svetega Alojzija ter tesno sodeloval z njim in s svetim Jožefom Cafassom. Po izpopolnjevanju moralne teologije v semenišču Saint-Sulpice v Parizu se je vrnil v Torino, kjer je bil leta 1866 imenovan za ravnatelja Zavoda mladih obrtnikov (Collegio Artigianelli), doma za revne dečke in sirote. Temu delu se je posvetil do konca življenja ter učeč dečke obrti in krščanskega življenja. Ustanovil je kmetijsko kolonijo v Rivoliju, ustanovil katoliški urad za zaposlovanje delavcev, spodbujal osmosatni delovnik in prepoved nočnega dela za mladoletnike ter pokrenil revijo »Glas delavcev«.
Dne 19. marca 1873 je s sodelavcem don Eugenijem Reffom ustanovil Kongregacijo svetega Jožefa (murialdinci), posvečeno krščanski in poklicni vzgoji revne ter zapuščene mladine. Govoril je, da je človek, ki moli, najmočnejši človek na svetu, ter zahteval od svojih sodelavcev, da v vzgojo vnesejo blagost, potrpežljivost in veselje. Skrhan s hudo pljučnico je umrl v Torinu 30. marca 1900 v enainsedemdesetem letu starosti, z zadnjimi besedami: »Čakam«.
Čudeži
Za njegovo beatifikacijo in kanonizacijo je Cerkev preučila in potrdila čudežna ozdravljenja, izprošena z njegovo nebeško priprošnjo. Zdravniške komisije v Rimu so potrdile, da so se zgodila trenutna in trajna ozdravljenja hudo bolnih oseb, ki jih medicina ne more razložiti, kar je potrdil papež Pavel VI. s slovesnimi dekreti o čudežih.
Češčenje in zavetništvo
Liturgični god svetega Leonarda Murialda je v splošnem koledarju vpisan 30. marca, medtem ko ga salezijanska družina, torinska nadškofija in njegova družba obhajajo 18. maja, da se spomin ne bi prekrival s postnim časom ali velikonočno osmino. Papež Pavel VI. ga je razglasil za blaženega 3. novembra 1963, za svetnika pa 3. maja 1970 v baziliki svetega Petra v Rimu. Njegovo telo počiva v stekleni žari v svetišču Naše Gospe Zdravja v Torinu. V sakralni umetnosti je upodobljen v duhovniški obleki, z razpelom ali knjigo pravil, obdan z mladimi delavci in gojenci z obrtniškim orodjem.
Isti dan, 30. marca, godujejo tudi
- Blažena Marija Restituta Kafka, devica in mučenka 20. stoletje
- Blaženi Amadej IX. Savojski, vojvoda 15. stoletje
- Blaženi Ludvik iz Casorije Palmentieri, duhovnik 19. stoletje
- Sveti Anton Daveluy, škof, Peter Aumaître, Martin Luka Huin, Jožef Chang Chu-gi, Tomaž Son Cha-son in Peter Ch'oe Hyong, mučeniki 19. stoletje
- Sveti Domnin Solunski, mučenec 4. stoletje
- Sveti Janez Klimak, opat 7. stoletje
- Sveti Regul (Rieul) iz Senlisa, škof 3. stoletje
- Sveti Sekund iz Astija, mučenec 2. stoletje
- Sveti Zosim iz Sirakuz, škof 7. stoletje
- Sveta Osburga, opatinja 11. stoletje
- Sveti carigrajski mučeniki pod Konstancijem, mučeniki 4. stoletje
- Sveti Julijan Álvarez, duhovnik in mučenec 20. stoletje
- Sveti Klinij, opat 11. stoletje
- Sveti Peter Regalado, duhovnik 15. stoletje