Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 19. stoletje › Življenjepisi › Blažena Helena Stollenwerk

Blažena Helena Stollenwerk
Klikni za povečavo
×
Blažena Helena Stollenwerk
Blažena Helena Stollenwerk. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENA · DEVICA

Blažena Helena Stollenwerk

God
3. februarja
Obdobje
19. stoletje
Smrt
1900.

Življenje

Blažena Marija Helena Stollenwerk se je rodila 28. novembra 1852 v vasi Rollesbroich blizu Simmeratha v Porenju v Nemčiji, v družini premožnega kmeta in župana Hansa Petra Stollenwerka ter njegove tretje žene Anne, rojene Bongard. Zgodaj je izgubila očeta, mati pa se je pozneje znova poročila s kovačem Hansom Petrom Breuerjem. Ko je v otroštvu prebolela hudo živčno bolezen, se je v njenem srcu prebudilo globoko sočutje do človeškega trpljenja ter je postala vneta sodelavka Misijonske družbe svetega otroštva, ki je zbirala pomoč za lačne in zapuščene otroke na Kitajskem. Hrepenela je po tem, da bi postala misijonarka in odšla na Kitajsko, vendar v tistem času v Prusiji zaradi Bismarckovega Kulturkampfa ni bilo ženskih misijonskih skupnosti.

Njena življenjska pot se je preusmerila leta 1882, ko je v Steylu na Nizozemskem srečala svetega Arnolda Janssena, ustanovitelja Družbe Božje Besede (verbitov). Ker ženska misijonska veja še ni bila ustanovljena, je Helena z veliko ponižnostjo sprejela delo kuharice in strežnice v misijonski hiši svetega nadangela Mihaela v Steylu ter potrpežljivo čakala sedem let. Ko se ji je pridružila Hendrina Stenmanns, je oče Janssen 8. decembra 1889 ustanovil Družbo misijonark služabnic Duha Svetega. Helena je postala prva postulantka, 17. januarja 1892 pa je prejela redovno obleko in prevzela ime sestra Marija.

Večne zaobljube je položila 12. marca 1894 ter bila imenovana za prvo vrhovno predstojnico skupnosti. Vso svojo moč je posvetila duhovni in strokovni pripravi mladih sester za delo v prekomorskih misijonih: z velikim veseljem je leta 1895 pospremila prve sestre v Argentino, leta 1897 pa v Togo. Ko je oče Janssen 8. decembra 1896 ustanovil klavzurno vejo, posvečeno neprekinjenemu češčenju, se je mati Marija Helena leta 1898 prostovoljno odpovedala službi predstojnice ter prestopila med Sestre služabnice Duha Svetega večnega češčenja, da bi z molitvijo in adoracijo podpirala misijonsko delovanje Cerkve. V jeseni 1899 je zbolela za gnojnim meningitisom ter le nekaj dni pred smrtjo položila klavzurne zaobljube. Umrla je v Steylu 3. februarja 1900, z zadnjimi besedami na ustnicah: »Jezus, zate umiram!«

Čudeži

Za njeno beatifikacijo je bil preučen in priznan čudežni dogodek ozdravljenja, ki se je zgodil leta 1962 po njeni priprošnji. Zdravniška komisija in zbor teoloških strokovnjakov v Rimu so ugotovili, da je bilo ozdravljenje trenutno, popolno in trajno ter znanstveno nerazložljivo, kar je omogočilo njeno razglasitev za blaženo.

Češčenje in zavetništvo

Liturgični god blažene Marije Helene Stollenwerk obhajamo 3. februarja, na dan njenega prehoda v večnost. Papež Janez Pavel II. je potrdil njene heroične kreposti 14. maja 1991, slovesno pa jo je razglasil za blaženo 7. maja 1995 na Trgu svetega Petra v Rimu. Njeno telo počiva v cerkvi samostana v Steylu na Nizozemskem, kamor romanjo podporniki misijonov. V sakralni umetnosti je upodobljena v redovni obleki Služabnic Duha Svetega pred izpostavljenim Najsvetejšim zakramentom v monstranci, z golobico Duha Svetega na prsih ali z zemljovidom misijonskih dežel v roki.

Isti dan, 3. februarja, godujejo tudi