Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 19. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Antoine Chevrier

Blaženi Antoine Chevrier
Klikni za povečavo
×
Blaženi Antoine Chevrier
Blaženi Antoine Chevrier. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · DUHOVNIK

Blaženi Antoine Chevrier

God
2. oktobra
Obdobje
19. stoletje
Smrt
1879.

Življenje

Blaženi Anton Chevrier se je rodil na samo veliko noč, 16. aprila 1825, v Lyonu v Franciji kot edini otrok v revni družini. Po očetu je podedoval blagost in ponižnost, po materi pa živahno in odločno naravo. Pri štirinajstih letih je po pogovoru z župnikom v svojem srcu prepoznal duhovniški poklic. Čeprav je mati želela, da bi ostal v družini, in je nasprotovala njegovi želji po odhodu v misijone, je Anton leta 1842 začel študij teologije. V duhovnika ga je 25. maja 1850 posvetil kardinal Louis Jacques Maurice de Bonald.

Po posvečenju je bil poslan za kaplana v revno delavsko četrt La Guillotière v Lyonu. Tamo se je od blizu srečal s hudo bedo, izkoriščanjem in duhovno zapuščenostjo tovarniških delavcev ter njihovih otrok. Maja 1856, med katastrofalno poplavo reke Rone, je oče Chevrier tvegal lastno življenje pri reševanju ponesrečenih ljudi. Toda pravi preobrat v njegovem duhovnem življenju se je zgodil na božični večer leta 1856. Ko je pred božičnimi jaslicami premišljeval skrivnost utelešenja, ga je globoko pretresla Kristusova revščina. Spoznal je, da se ubogim evangelij lahko prinese le, če duhovnik sam postane reven kakor oni. Po nasvetu svetega Janeza Marije Vianneya, arškega župnika, ki ga je opogumil v tej nameri, se je oče Chevrier odločil slediti poti popolne evangeljske revščine.

Leta 1859 je položil zaobljube kot član Tretjega samostanskega reda svetega Frančiška. Dne 10. decembra 1860 je kupil zapuščeno in zloglasno plesno dvorano »Le Prado« na obrobju Lyona. Preuredil jo je v kapelo in sprejemališče za zapuščene in nepismene otroke z ulice, da bi jih brezplačno nahranil, poučil o pismenosti ter pripravil na prvo sveto obhajilo. Skozi njegov dom je šlo več kot 2400 dečkov. Zavračal je izkoriščanje otroškega dela ter se zanašal izključno na Božjo previdnost.

Ko je uvidel, da redni kler ni pripravljen za delo med delavsko sirotijo, je leta 1866 pri Pradu ustanovil kleriško šolo, iz katere je zrasla Družba duhovnikov iz Prada, kmalu pa tudi ženska veja, Sestre iz Prada. Za formacijo duhovnikov je napisal temeljno delo »Pravi učenec Jezusa Kristusa«, pri čemer je poudarjal, da mora duhovnik živeti od jaslic, križa in tabernaklja ter biti kakor Kristus duhovno »pojeden od vseh«. Izčrpan od bolezni in pokore je blaženi Anton Chevrier preminul 2. oktobra 1879 v Lyonu v štiriinpetdesetem letu starosti. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot petdeset tisoč delavcev in ubogih, ki so jokali za svojim dobrotnikom.

Češčenje in zavetništvo

Postopek za razglasitev očeta Chevriera za blaženega se je uradno odprl v Lyonu, papež Pij XII. pa je potrdil junaški stopenj njegovih krščanskih kreposti 16. januarja 1953 ter ga razglasil za častitljivega Božjega služabnika. Papež Janez Pavel II. ga je slovesno beatificiral 4. oktobra 1986 v Lyonu med svojim apostolskim obiskom v Franciji pred več kot tristo tisoč zbranimi verniki.

Njegovi posmrtni ostanki počivajo v kapeli hiše Prado v Lyonu, v ulici, ki nosi njegovo ime. Njegov liturgični god obhajamo 2. oktobra. V umetnosti je upodobljen v preprostem in obrabljenem duhovniškem talarju, s križanim ali katekizmom v roki, obdan z revnimi delavskimi otroki.

Isti dan, 2. oktobra, godujejo tudi