SVETNICA · DEVICA
Sveta Claudine Thévenet
- God
- 3. februarja
- Obdobje
- 19. stoletje
- Smrt
- 1837.
Življenje
Sveta Marija od svetega Ignacija Thévenet, s krstnim imenom Claudine, se je rodila 30. marca 1774 v Lyonu v Franciji kot drugi od sedmih otrok ugledne trgovske družine. Njena mladost je bila za vedno zaznamovana s strahotami francoske revolucije. Med obleganjem Lyona, v januarju 1794, sta bila dva njena brata pred njeni očmi javno usmrčena na giljotini. Preden sta odšla v smrt, sta svoji neutolažljivi sestri namenila zadnje besede: »Oprosti jim, kakor tudi midva opraščava.« Njuna oporoka je globoko ranila in preobrazila Claudinino srce ter usmerila celotno njeno življenje k odpuščanju, delom usmiljenja in lajšanju človeškega trpljenja.
Spodbujena z željo, da bi preprečila nevednost, ki rojeva toliko zla, se je posvetila skrbi za revne delavke in zapuščene otroke. Povezala se je s svetim duhovnikom Andréjem Coindrom, ki ji je nekega dne na hodniku cerkve svetega Nizierja zaupal dve prezebli in lakotni zapuščeni deklici. Claudine ju je z ljubeznijo sprejela, kar je bil začetek njenega življenjskega vzgojnega dela. Leta 1815 je ustanovila pobožno združenje Previdnost, 6. oktobra 1818 pa je na hribu Croix-Rousse v Lyonu ustanovila redovno družbo Sester Jezusa in Marije ter prevzela redovno ime mati Marija od svetega Ignacija.
Leta 1820 je bil sedež skupnosti prenesen na hrib Fourvière. Glavni cilj matere Claudine je bil sprejeti revne in zapuščene otroke, jim nuditi temeljit krščanski pouk ter jih usposobiti za pošteno delo in obrti, da bi živeli dostojno krščansko življenje. Pozneje je odprla tudi internate za dekleta iz premožnejših družin, saj je želela s krščanskim duhom prožeti vse sloje družbe. Svojim sestram je neprestano govorila: »Biti morate prave matere tem otrokom, matere tako telesu kot duši, brez vsakršne pristranskosti, razen do tistih najrevnejših in najneukejših.« Kljub revolucionarnim nemirom v letih 1831 in 1834 je mati Claudine neustrašno branila svojo skupnost. Izčrpana od bolezni je umrla v Lyonu 3. februarja 1837, pri čemer je na smrtni postelji izrekla svoje znane besede: »Kako dober je dobri Bog!«
Čudeži
V postopku kanonizacije je Cerkev skrbno preučila čudežna ozdravljenja, ki so se zgodila po priprošnji matere Marije od svetega Ignacija. Zdravniška komisija in teološka komisija sta potrdili popolno, trenutno in trajno ozdravljenje, ki ga je medicina razglasila za nerazložljivo, kar je potrdil papež Janez Pavel II. s podpisom dekreta o čudežu pred njeno kanonizacijo.
Češčenje in zavetništvo
Liturgični god svete Marije od svetega Ignacija Thévenet obhajamo 3. februarja, na dan njenega prehoda v nebeško veselje. Papež Janez Pavel II. jo je razglasil za blaženo 4. oktobra 1981, za svetnico pa 21. marca 1993 v Rimu. Njeno telo počiva v kapeli matične hiše na hribu Fourvière v Lyonu. Družba, ki jo je ustanovila, se je razširila na vseh pet celin ter deluje v šolah in sirotiščih. V sakralni umetnosti je upodobljena v redovni obleki svoje družbe, z razpelom v roki, obdana z otroki, ki jih z materinsko ljubeznijo poučuje.
Isti dan, 3. februarja, godujejo tudi
- Blažena Helena Stollenwerk, devica 19. stoletje
- Sveta Berlinda iz Meerbekeja, devica 8. stoletje
- Sveta Marie Rivier, devica 19. stoletje
- Sveti Ansgar, škof 9. stoletje
- Sveti Blaž iz Sebaste, škof in mučenec 4. stoletje
- Sveti Celerin iz Kartage, lektor in mučenec 3. stoletje
- Sveti Lupicin iz Lyona, škof 5. stoletje
- Sveti Simon in Ana, pravičnik in preročica 1. stoletje
- Sveti Teridij in Remedij iz Gapa, škofa 4. stoletje
- Blaženi Helinand iz Froidmonta, redovnik 13. stoletje
- Blaženi Janez Nelson, duhovnik in mučenec 16. stoletje
- Sveta Wereburga, opatinja 7. stoletje
- Sveti Adelin iz Cellesa, opat 7. stoletje
- Sveti Leonij iz Poitiersa, duhovnik 4. stoletje