Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 19. stoletje › Življenjepisi › Sveta Philippine Duchesne

Sveta Philippine Duchesne
Klikni za povečavo
×
Sveta Philippine Duchesne
Sveta Philippine Duchesne. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · DEVICA

Sveta Philippine Duchesne

God
18. novembra
Obdobje
19. stoletje
Smrt
1852.

Življenje

Sveta Filipina Duchesne, s krstnim imenom Rose-Philippine, se je rodila 29. avgusta 1769 v Grenoblu v Franciji, v ugledni in premožni meščanski družini uglednega pravnika Pierra-Françoisa Duchesnea in matere Rose-Euphrosine, rojene Périer. Že od zgodnjega otroštva, ko je poslušala pridige misijonarjev, ki so se vračali iz čezmorskih misijonov v Severni Ameriki, je v njenem srcu gorela žarka želja, da bi šla oznanjat evangelij poganskim narodom. Šolala se je v samostanu sester obiskovanja Marije Sainte-Marie-d'en-Haut blizu Grenobla, kjer je kljub ostremu nasprotovanju svojih staršev leta 1788 vstopila v noviciat.

Ko je francoska revolucija leta 1791 nasilno razpustila samostane in izgnala redovnice, se je Filipina morala vrniti k družini. Med vladavino terorja je tvegala lastno življenje, ko je pomagala jetnikom, hranila lačne otroke in skrivala preganjane duhovnike. Po umiritvi preganjanja leta 1801 je poskušala obnoviti samostan vizitantk, ko pa je ta poskus spodletel, je leta 1804 spoznala sveto Magdaleno Sofijo Barat, ustanoviteljico Družbe Presvetega Srca Jezusovega. Filipina je s svojimi sosestrami vstopila v to novo redovno družino, izrekla zaobljube leta 1805 ter postala vzgojiteljica novink in ravnateljica šole v Parizu.

Vendar njeno misijonsko hrepenenje ni ugasnilo. Ko je leta 1817 samostan v Parizu obiskal škof Louis DuBourg iz Louisiane in iskal redovnice za misijone med Indijanci in priseljenci, je Filipina na kolenih izprosila dovoljenje pri materi Barat, da odide v Novi svet. Leta 1818 je s štirimi sosestrami odplula proti Ameriki ter po viharni plovbi prispela v New Orleans, nato pa se s parnikom po reki Misisipi povzpela do St. Louisa in se naselila v odročni vasi St. Charles v Missouriju. Tam je v leseni koči odprla prvo brezplačno katoliško šolo zahodno od Misisipija. Takrat je zapisala: »Tukaj vladata revščina in krščansko junaštvo, preizkušnje pa so pravo bogastvo duhovnikov in misijonarjev v tej deželi.«

Polnih štiriintrideset let je mati Filipina prenašala neznosni mraz, lakoto, nalezljive bolezni, obrekovanja in pomanjkanje ter odpirala nove samostane in šole po vsej državi Missouri in Louisiana. V svojem enainsedemdesetem letu starosti, čeprav šibkega in načetega zdravja, je uresničila svoje življenjske sanje, ko se je z očetom De Smetom odpravila med Indijance plemena Potawatomi v Sugar Creek v Kansasu. Zaradi visoke starosti se ni mogla naučiti njihovega težkega jezika, vendar je preživljala ure in dni klečeč pred tabernakljem v neprestani molitvi, zaradi česar so jo indijanski otroci z občudovanjem poimenovali Quahkahkanumad, kar v njihovem jeziku pomeni »žena, ki vedno moli«. Izčrpana od naporov se je vrnila v St. Charles v Missouriju, kjer je v miru in revščini umrla 18. novembra 1852, v triinosemdesetem letu starosti.

Češčenje in zavetništvo

Telo svete Filipine Duchesne počiva v svetišču, ki ji je posvečeno v St. Charlesu v Missouriju in privablja številne romarje. Papež Pij XII. jo je za blaženo razglasil 12. maja 1940, papež Janez Pavel II. pa jo je slovesno kanoniziral 3. julija 1988 v baziliki svetega Petra v Rimu.

Njen liturgični god se v Rimskokatoliški cerkvi obhajuje 18. novembra, na dan njenega rojstnega dne za nebesa.

Isti dan, 18. novembra, godujejo tudi