Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Blažena Benvenuta Boiani

Blažena Benvenuta Boiani
Klikni za povečavo
×
Blažena Benvenuta Boiani
Blažena Benvenuta Boiani. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENA · DEVICA

Blažena Benvenuta Boiani

God
30. oktobra
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1292.

Življenje

Blažena Benvenuta Boiani se je rodila v Čedadu (Cividale del Friuli) leta 1254 kot najmlajša od sedmih hčera v pobožni družini Corrada in Albertine Boiani. Ker si je oče želel sina, je ob njenem rojstvu z zaupanjem v Božjo voljo vzkliknil: »Tudi ona naj bo dobrodošla!«, zato je deklica po teh očetovih besedah dobila ime Benvenuta.

Že od rane mladosti je Benvenuta zavračala otroško nečimrnost, razkošna oblačila in prazne zabave tega sveta ter kazala globoko vdanost v molitvi in posvetitvi Gospodu. Še kot deklica se je začela mrtvičiti s postom, neprespanimi nočmi in nošenjem ostre vrvi okoli telesa. V mladosti je vstopila v tretji red svetega Dominika ter izrekla zaobljube v svojem domu, kjer je še naprej živela v odmaknjenosti, tišini in neprenehni molitvi.

Zaradi pretiranih pokorniških vaj in hude bolezni je Benvenuta polnih pet let negibna ležala v svoji postelji. Sestra jo je občasno nosila v cerkev k sveti maši in molitvi brevirja. V tej nemoči in trpljenju je Benvenuta darovala vse svoje bolečine za spreobrnjenje grešnikov ter v občestvu s Kristusovim trpljenjem. Po čudežnem ozdravljenju se je okrepljena z milostjo odpravila na zahvalno romanje h grobu svetega Dominika v Bologno, nato pa se je vrnila v rojstni kraj, kjer je nadaljevala svoje pokorniško življenje. V miru in svetosti je v Gospodu zaspala v Čedadu 30. oktobra 1292.

Čudeži

Gospod je Benvenuto v njenem trpljenju tolažil s številnimi nebeškimi videnji. Ko je nepokretna molila pred oltarjem v cerkvi svetega Dominika v Bologni na predvečer svetnikovega praznika, se ji je v videnju prikazal sam sveti Dominik v spremstvu svetega apostola Petra, nato pa je videla Mater Božjo z Detetom Jezusom, kako blagoslavlja vse navzoče duhovnike. V tistem trenutku je bila popolnoma ozdravljena petletne ohromelosti, vstala na noge in začela slaviti Boga.

Ko je bila deklica, se ji je ostra pokorniška vrv, ki jo je nosila okoli pasu, tako zajedla v telo, da je niso mogli več odstraniti brez hudih ran. Po njeni goreči molitvi k Bogu se je vrv sama od sebe razvezala in padla k njenim nogam. Imela je tudi dar razločevanja duhov, videvala angele varuhe in premagovala demonske privide.

Češčenje in zavetništvo

Njeno telo je bilo pokopano v cerkvi svetega Dominika v Čedadu, glas o njeni svetosti pa je privabljal zveste romarje. Papež Klemen XIII. je uradno potrdil njeno trajno češčenje in jo 6. februarja 1765 razglasil za blaženo. Njen bogoslužni spomin se obhaja 30. oktobra. V krščanski umetnosti jo upodabljajo v belem habitu in črnem plašču dominikanskih tretjerednic, z lilijo in pokorniško vrvjo, kot vzor potrpežljivega prenašanja bolezni, ljubezni do trpečega Kristusa in evangeličanske preprostosti.

Isti dan, 30. oktobra, godujejo tudi