BLAŽENA · KRALJICA IN REDOVNICA
Blažena Salomea
- God
- 17. novembra
- Obdobje
- 13. stoletje
- Smrt
- 1268.
Življenje
Blažena Salomea Poljska se je rodila v Krakovu okoli leta 1211 kot hči krakovskega velikega kneza Leška Belega in kneginje Grzymisławe. Bila je starejša sestra poljskega vladarja Boleslava Sramežljivega. Kot triletno deklico so jo zaročili s Kolomanom, sinom ogrskega kralja Andreja II., njuno poroko pa so obhajali leta 1215. Mladi par so postavili na prestol Gališko-vladimirskega kraljestva, vendar sta se kmalu znašla sredi vojnih spopadov ter leta 1219 padla v ujetništvo.
Po osvoboditvi sta se umaknila na območje Spiša. V zakonu sta po medsebojnem dogovoru in pred Bogom izrečeni zaobljubi živela v popolni čistosti in devištvu. Pozneje je bil Koloman postavljen za vojvodo Slavonije, Hrvaške in Dalmacije. Salomea je tudi v kraljevskem dostojanstvu živela skromno in pobožno življenje, negovala bolnike ter pomagala revežem. Njen mož vojvoda Koloman je leta 1241 umrl zaradi ran, ki jih je dobil v hudi bitki ob reki Šajó proti tatarskim osvajalcem.
Ko je Salomea postala vdova, se je leta 1242 vrnila na Poljsko, odločena, da povsem zapusti svet. V Zawichostu je s pomočjo brata Boleslava zgradila samostan in bolnišnico za ubožne gospe svete Klare, kjer je leta 1245 tudi sama oblekla redovno obleko in izrekla zaobljube. Zaradi neposredne tatarske nevarnosti se je skupnost leta 1257 preselila v varnejšo trdnjavo Skała severno od Krakova. Salomea je službo opatinje opravljala z globoko ponižnostjo in ljubeznijo do sester, se postila ter preživljala noči v češčenju. Umrla je v samostanu v Skałi 17. novembra 1268.
Čudeži
Blaženo Salomeo je spremljal glas izredne svetosti. Po stalnem izročilu so navzoče sestre v trenutku njene blažene smrti videle, kako iz njenih ust izhaja svetla, sijoča zvezda ter se dviga proti nebu kot vidno znamenje njene neomadeževane čistosti in devištva. Po njeni smrti so se na njenem grobu začela dogajati številna čudežna ozdravljenja vernikov, ki so prosili za njeno priprošnjo.
Češčenje in zavetništvo
Telo blažene Salomee so slovesno prenesli v Krakov in ga položili v cerkev svetega Frančiška Asiškega, kjer še danes počiva v posebni kapeli ter privablja številne romarje. V tej cerkvi je njena podoba upodobljena tudi na znamenitem vitraju ob glavnem oltarju.
Papež Klemen X. jo je za blaženo razglasil 17. maja 1672. Njen bogoslužni god Cerkev obhaja 17. novembra. V krščanski umetnosti jo upodabljajo v redovni obleki klaris s kraljevsko krono ob nogah ali na glavi, z razpelom v roki, kot zgled kraljevskega odpovedovanja, deviške zakonske čistosti in nesebičnega služenja Bogu.
Isti dan, 17. novembra, godujejo tudi
- Sveta Elizabeta Ogrska, kneginja 13. stoletje
- Sveta Gertruda Velika, devica 14. stoletje
- Sveta Hilda iz Whitbyja, opatinja 7. stoletje
- Sveti Aciskel, mučenec 4. stoletje
- Sveti Aignan d'Orléans, škof 5. stoletje
- Sveti Florin iz Ramoscha, duhovnik 9. stoletje
- Sveti Grégoire de Tours, škof 6. stoletje
- Sveti Hugo iz Lincolna, škof 12. stoletje
- Sveti Janez del Castillo, duhovnik in mučenec 17. stoletje
- Sveti Namacij iz Viennea, škof 6. stoletje
- Blaženi Lup Sebastijan Hunot, duhovnik in mučenec 18. stoletje
- Sveti Alfej in Zahej Cezarejska, mučenca 4. stoletje
- Sveti Gregor Neocezarejski (Čudodelnik), škof 6. stoletje
- Sveti Hugo iz Noare, opat 12. stoletje
- Sveti Jordan Ansalone in Tomaž Hioji Rokuzayemon Nishi, duhovnika in mučenca 17. stoletje
- Sveti Lazar Ikonopisec, menih 8. stoletje