Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Sveta Lutgarda

Sveta Lutgarda
Klikni za povečavo
×
Sveta Lutgarda
Sveta Lutgarda. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · DEVICA

Sveta Lutgarda

God
16. junija
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1246.

Življenje

Sveta Lutgarda se je rodila leta 1182 v Tongerenu v današnji Belgiji. Pri dvanajstih letih so jo starši zaupali v vzgojo benediktinskemu samostanu svete Katarine blizu Sint-Truidena. V mladosti so jo privlačile lepota, oblačila in zabave ter ni kazala posebne želje po redovniškem poklicu. Vendar je v sedemnajstem letu, ko je bila v samostanski govorilnici, doživela pretresljivo videnje: prikazal se ji je Gospod Jezus Kristus, ji pokazal svojo odprto rano na prsih in jo povabil, naj ga ljubi z vsem srcem. Ta trenutek je popolnoma preobrazil njeno življenje; pri dvajsetih letih je izpovedala slovesne zaobljube kot benediktinka ter se posvetila molitvi in najstrožji pokori.

Čeprav je bila pri petindvajsetih letih izvoljena za priorico skupnosti, je Lutgarda to čast zavrnila, saj je hrepenela po še bolj skritem in strogem meniškem življenju. Leta 1208 je prestopila v samostan cistercijank v Aywièresu. V tem samostanu se je govorila francoščina, ki je Lutgarda ni znala; zavestno se je odločila, da se je ne bo naučila, da bi lahko živela v nepretrganem molku in zbranosti ter se pogovarjala le z Bogom.

Lutgarda je postala ena največjih mistikinje svojega časa in prva velika predhodnica pobožnosti do Presvetega Srca Jezusovega. V nekem znamenitem videnju ji je Kristus ponudil, naj si izbere katerikoli milostni dar; najprej je prosila za boljše razumevanje latinščine, da bi bolje razumela psalme v koru, toda kmalu je začutila notranjo praznino. Vrnila se je pred Gospoda in ponižno rekla: »Gospod, ta dar želim zamenjati za tvoje Srce!« Tedaj ji je Kristus v videnju vzel srce iz prsi in ga združil s svojim Božjim Srcem. Zadnjih enajst let zemeljskega življenja je preživela v popolni slepoti, trpela v miru in z veseljem darovala svoje trpljenje za grešnike in duše v vicah. Kristus ji je vnaprej razodel dan smrti, tako da je mirno preminila v samostanu Aywières 16. junija 1246.

Čudeži

Lutgarda je bila obdarjena z izjemnimi karizmami: z darom prerokovanja, videnj in čudežnih ozdravljenj bolnikov. Med globoko mistično zamaknjenostjo ob zrenju Kristusovega trpljenja so sestre videle, kako ji je s čela kapljala resnična kri. Znano je tudi njeno videnje papeža Inocenca III., ki se ji je neposredno po smrti prikazal v vicah v plamenih ter jo prosil za molitve in se ji zahvaljeval za žrtve, ki jih je zanj darovala.

Češčenje in zavetništvo

Češčenje svete Lutgarde je bilo potrjeno in vpisano v Rimski martirologij leta 1584. Njen god obhajamo 16. junija. Njene relikvije, ki so jih stoletja hranili v Aywièresu, so leta 1796 prenesli v cerkev v Ittreju, kjer jih še danes z vsem spoštovanjem hranijo. Znameniti baročni kip kiparja Matthiasa Brauna na Karlovem mostu v Pragi prikazuje sveto Lutgardo, kako se v zamaknjenosti oprijema križanega Kristusa. Je sozavetnica Belgije in Flandrije ter zavetnica slepih, slabovidnih, telesnih invalidov in porodnic pri težkih porodih.

Isti dan, 16. junija, godujejo tudi