Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Inocenc V.

BLAŽENI · PAPEŽ

Blaženi Inocenc V.

God
22. junija
Obdobje
13. stoletje

Življenje

Blaženi Inocenc V. (s krstnim imenom Peter iz Tarentaisa) se je rodil okoli leta 1225 v pokrajini Tarentaise v Savoji, v današnji jugovzhodni Franciji. Že kot šestnajstletni mladenič je v Lyonu vstopil v red pridigarjev svetega Dominika, privlačen od evangeljskega uboštva in gorečnosti za oznanjevanje Božje besede.

Poslan je bil na študij v znameniti samostan svetega Jakoba v Parizu. Na pariški univerzi je leta 1259 dosegel naziv magistra svete teologije, istega leta pa je skupaj s svetim Tomažem Akvinskim in svetim Albertom Velikim sodeloval pri pripravi enotnega študijskega programa za ves dominikanski red. Zaradi izjemne učenosti, globoke pobožnosti in jasnosti razlage so ga imenovali »najslavnejši cerkveni učitelj« (Doctor famosissimus). Dvakrat je bil izvoljen za provinciala francoske dominikanske province ter bratom vladal z veliko modrostjo in očetovsko blagostjo. Napisal je obsežen komentar k »Izrekom« Petra Lombarda ter številna filozofska in teološka dela.

Čeprav se je branil cerkvenih časti, saj je želel ostati preprost redovnik, ga je papež Gregor X. leta 1272 imenoval za lyonskega nadškofa, že naslednje leto pa za kardinala in škofa v Ostiji. Imel je vodilno vlogo na drugem vesoljnem cerkvenem zboru v Lyonu leta 1274, kjer si je skupaj s svetim Bonaventuro neutrudno prizadeval za ponovno edinost vzhodnih kristjanov z Rimskokatoliško cerkvijo. Ko je sveti Bonaventura med zasedanjem koncila nepričakovano umrl, je prav Peter pred zbranimi koncilskimi očeti imel znameniti nagrobni govor.

Po smrti papeža Gregorja X. so se kardinali zbrali v konklavu v Arezzu in 21. januarja 1276 že v prvem glasovanju soglasno izvolili Petra iz Tarentaisa za Kristusovega namestnika. Privzel si je ime Inocenc V. in postal prvi papež iz dominikanskega reda. Njegov pontifikat je bil kratek, a prežet z neutrudnim prizadevanjem za mir in cerkveno edinost. Si prizadeval za spravo sprtih italijanskih mest, posredoval med vladarji in si prizadeval utrditi edinost s carigrajskim cesarjem Mihaelom VIII. Paleologom. Toda preden je uspel uresničiti vse svoje mirovne načrte, je oslabljen zaradi bolezni sveto preminil v Rimu 22. junija 1276, po komaj petih mesecih papeške službe. Cerkev je v njem prepoznala pastirja, ki ji je bil bolj pokazan kot trajno dan.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška cerkev obhaja god blaženega Inocenca V. 22. junija, na dan njegovega rojstva za nebesa. Pokopan je v baziliki svetega Janeza v Lateranu v Rimu. Papež Leon XIII. je njegovo pradavno češčenje potrdil 14. marca 1898. V umetnosti ga upodabljajo v belem dominikanskem habitu s papeškim palijem in tiaro, pogosto s peresom in knjigo svojih teoloških del ali v pogovoru s sprtimi vladarji, ki jim prinaša oljčno vejico miru.

Isti dan, 22. junija, godujejo tudi