Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Sveta Neža Praška

Sveta Neža Praška
Klikni za povečavo
×
Sveta Neža Praška
Sveta Neža Praška. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNICA · OPATINJA

Sveta Neža Praška

God
2. marca
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1282.

Življenje

Sveta Neža Praška, hči češkega kralja Otokarja I. in kraljice Konstance Ogrske, se je rodila v Pragi leta 1211. Po materini strani je bila bližnja sorodnica svete Elizabete Ogrske. Kot triletno deklico so jo zaupali v vzgojo sveti Hedviki v cistercijanski samostan v Trzebnici, nato pa se je vzgajala pri premonstratenskih redovnicah v Doksanyju. Že od zgodnjega otroštva se je odlikovala po globokem molitvenem duhu in čistosti srca.

Kot kraljevska hči je bila v središču mnogih političnih pogajanj: zelo zgodaj so jo zaročili s Henrikom, sinom cesarja Friderika II., pozneje pa sta za njeno roko prosila tudi angleški kralj Henrik III. in sam cesar Friderik II. po smrti svoje soproge. Vendar je Neža vztrajno zavračala vse kraljevske snubce, odločena, da se ne bo podredila nobenemu zemeljskemu vladarju, marveč bo svoje devištvo darovala Kristusu. Ko je cesar spoznal njeno odločitev, je z občudovanjem izjavil, da bi z mečem terjal zadoščenje, če bi ga zapustila zaradi navadnega smrtnika, vendar ne more nasprotovati, ker si je za ženina izbrala nebeškega Kralja.

S podporo papeža Gregorja IX. se je Neža popolnoma posvetila Bogu. Na zemljišču, ki ji ga je podaril brat, kralj Venčeslav I., je v Pragi zgradila bolnišnico svetega Frančiška in zavetišče za bolnike, poleg pa še dva samostana za manjše brate. Leta 1234 je ustanovila tudi samostan za uboge gospe svete Klare, kamor je sveta Klara iz Assisija poslala pet svojih sester. Na binkoštni praznik istega leta je Neža tudi sama oblekla redovni habit in izpovedala zaobljube ter začela živeti v najstrožjem evangeljskem uboštvu. Med njo in sveto Klaro se je spletlo globoko duhovno prijateljstvo, o čemer pričajo znamenita pisma, v katerih jo je Klara nagovarjala z materinsko nežnostjo.

Neža je postala predstojnica samostana svetega Odrešenika, a je znotraj klavzure opravljala najtežja dela: stregla je gobavcem, pomivala tla in krpala oblačila siromakov. Za upravljanje bolnišnice je ustanovila posebno bratovščino bolničarjev, ki se je razvila v viteški red križnikov z rdečo zvezdo po vodilu svetega Avguština. Neža je do konca življenja ostala zgled ponižnosti, molitve in ljubezni do Križanega, preminila pa je v Pragi, 2. marca 1282.

Čudeži

Sveto Nežo je Bog poveličal z darom preroštva in uslišanja prošenj. Preden se je njen brat kralj Venčeslav odpravil v vojno proti avstrijskemu vojvodi, mu je Neža v videnju napovedala popolno zmago, kar se je natanko uresničilo. Za časa svojega življenja je s svojo molitvijo izprosila ozdravljenje mnogih težkih bolnikov in gobavcev, ki jih je negovala v praški bolnišnici.

Češčenje in zavetništvo

Grob svete Neže v Pragi je bil stoletja vir pobožnosti za češki narod. Papež Pij IX. je potrdil njeno češčenje leta 1874, ko jo je razglasil za blaženo, papež Janez Pavel II. pa jo je slovesno kanoniziral 12. novembra 1989 v baziliki svetega Petra v Rimu, tik pred padcem komunističnega režima v njeni domovini. Njen god obhajamo 2. marca.

Sveta Neža Praška je glavna zavetnica Češke in mesta Prage. V likovni umetnosti jo upodabljajo v habitu klaris s krono na glavi ali ob nogah, z razpelom in modelom cerkve ali bolnišnice v rokah ter pri negovanju bolnikov in deljenju miloščine pomoči potrebnim.

Isti dan, 2. marca, godujejo tudi