Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Spomin › Sveta Kinga (Kunigunda)

SVETNICA · REDOVNICA

Sveta Kinga (Kunigunda)

God
24. julija
Obdobje
13. stoletje

Življenje

Sveta Kinga (znana tudi kot Kunigunda) se je rodila leta 1224 kot hči ogrskega kralja Bele IV. in kraljice Marije Laskarine. Pripadala je znameniti vladarski rodbini Árpádovcev, med njenimi bližnjimi sorodnicami pa sta bili sveta Elizabeta Ogrska in sveta Margareta. Že od otroštva je bila vzgojena v globokem krščanskem duhu in ljubezni do ubogih.

Kot mlado dekle so jo iz političnih razlogov poročili s krakovskim in sandomierškim knezom Boleslavom V. Sramežljivim. Vendar pa je Kinga gojila gorečo željo, da bi svoje življenje v devištvu popolnoma posvetila Kristusu. S svojo blagostjo in molitvijo je svojega soproga kneza spodbudila, da sta se skupaj zaobljubila trajni čistosti, ter sta skozi vse zakonsko življenje ohranila neomadeževano devištvo, živeč v duhovni povezanosti in medsebojnem spoštovanju. Kinga je kot kneginja neumorno skrbela za bolne, gradila cerkve in bolnišnice ter lajšala posledice pustošenja, ko so tatarske čete divjale po Poljski.

Po moževi smrti leta 1279 se je sveta Kinga odpovedala slehernemu knežjemu dostojanstvu in oblasti. Oblekla je ubogo redovno oblačilo ter izrekla redovne zaobljube po Vodilu svete Klare v samostanu klaris v Starem Sączu, ki ga je sama ustanovila. Tam je preživela zadnja leta življenja v popolni skritosti, opravljala najpreprostejša samostanska dela ter prebedela noči v goreči molitvi in češčenju. V Gospodovem miru je umrla 24. julija 1292 v Starem Sączu.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška cerkev obhaja god svete Kinge 24. julija. Njeno češčenje je leta 1690 odobril papež Aleksander VIII., za svetnico pa jo je 16. junija 1999 v Starem Sączu, kjer počivajo njene svete relikvije, slovesno razglasil papež Janez Pavel II. Upodablja se v oblačilu klarise s krono na glavi ali ob svojih nogah, z modelom cerkve ali samostana v roki. Častijo jo kot sozavetnico Poljske in Litve ter posebno zavetnico rudarjev v solnih rudnikih.

Isti dan, 24. julija, godujejo tudi