BLAŽENI · DUHOVNIK
Blaženi Simon Stock
- God
- 16. maja
- Obdobje
- 13. stoletje
- Smrt
- 1265.
Življenje
Blaženi Simon Stock se je rodil v angleški grofiji Kent okoli leta 1165. Po stanovitnem cerkvenem izročilu je že od zgodnjega otroštva hrepenel po Bogu ter se že pri dvanajstih letih umaknil v gozd in živel kot puščavnik v votlem deblu hrasta. Od tod izvira tudi njegov vzdevek Stock, kar v stari angleščini pomeni deblo drevesa. Po dolgih letih puščavniške samote, molitve in mrtvičenja je začel kot potujoči pridigar po mestih in vaseh oznanjati spreobrnjenje in Božjo besedo.
Ko so prvi puščavniki z gore Karmel prispeli v Anglijo, je Simon v njihovi posvečenosti Blaženi Devici Mariji prepoznal svoj resnični duhovni dom ter vstopil v karmeličanski red. Po izročilu je romal v Rim in bival na sami gori Karmel v Sveti deželi. Po vrnitvi v Evropo je bil posvečen v duhovnika.
Leta 1247 je bil Simon na prvem generalnem kapitlju reda, ki je potekal zunaj Svete dežele v Aylesfordu, kljub visoki starosti več kot osemdesetih let izvoljen za šestega generalnega priorja karmeličanov. Kot vrhovni predstojnik je pokazal izjemno moč, preudarnost in neutrudno gorečnost. Red se je nahajal v veliki krizi in pod pritiskom, saj je prehod iz puščavniškega življenja v Evropo prinesel nesporazume in nasprotovanja. Simonu je uspelo prilagoditi redovno vodilo zahodnim razmeram ter preoblikovati karmeličane v beraški red, kar je potrdil papež Inocenc IV. in jih postavil pod posebno papeško varstvo.
Ker je modro razumel potrebe Cerkve, je ustanovil karmeličanske samostane v velikih univerzitetnih središčih: v Cambridgeu leta 1248, v Oxfordu leta 1253 ter v Parizu in Bologni leta 1260, s čimer je mladim redovnikom omogočil vrhunsko teološko izobrazbo. Z njegovim neutrudnim delom se je karmeličanski red razširil po vsej zahodni Evropi. Med vizitacijo samostanov v Franciji je blago zaspal v Gospodu v Bordeauxu, 16. maja 1265, v stotem letu življenja.
Čudeži
Blaženi Simon je gojil sinovsko in žarko ljubezen do Božje Matere, ki ji je spesnil tudi znamenite hvalnice, med katerimi izstopa Flos Carmeli. Po stanovitnem karmeličanskem izročilu se mu je v času hudih stisk za obstoj reda, v noči na 16. julij 1251 v Cambridgeu, prikazala Blažena Devica Marija ter v roki držala rjavi škapulir.
Božja Mati mu je podala škapulir kot znamenje svojega posebnega materinskega varstva ter mu namenila tolažilne besede obljube: »To je predpravica zate in za vse karmeličane: kdor koli umre oblečen v ta habit, bo obvarovan večnega ognja.« Ta nebeška tolažba je rešila in okrepila red, nošenje malega rjavega škapulirja pa je postalo vir neštetih duhovnih milosti in spreobrnjenj za verne kristjane po vsem svetu.
Češčenje in zavetništvo
Češčenje blaženega Simona Stocka se je hitro razširilo znotraj karmeličanskega reda in celotne Cerkve. Njegov liturgični god obhajamo 16. maja. Njegove relikvije so počivale v stolnici v Bordeauxu, del glave pa so slovesno vrnili v Anglijo in ga danes hranijo v karmeličanskem samostanu v Aylesfordu, kjer je nekoč potekal zgodovinski kapitelj.
V krščanski umetnosti blaženega Simona upodabljajo v karmeličanskem habitu z belim plaščem, kako v pobožnem zamaknjenju prejema škapulir iz rok Blažene Device Marije z Detetom Jezusom. Je poseben zavetnik karmeličanskega reda, škapulirskih bratovščin in vseh nosilcev Marijinega škapulirja.
Isti dan, 16. maja, godujejo tudi
- Sveti Abda in Ebedisus, škofa, in osrntrideset tovarišev, mučenci 4. stoletje
- Sveti Andrej Bobola, duhovnik in mučenik 17. stoletje
- Sveti Brendan Pomorščak, opat 6. stoletje
- Sveti Germerij iz Toulousea, škof 6. stoletje
- Sveti Honorat iz Amiensa, škof 6. stoletje
- Sveti Karantok, škof in opat 6. stoletje
- Sveti Peregrin iz Auxerrea, škof in mučenik 3. stoletje
- Sveti Posidij iz Kalame, škof 5. stoletje
- Sveti Ubald iz Gubbija, škof 12. stoletje
- Štirideset in štirje redovniki samostana Svetega Save, mučenci 7. stoletje
- Sveti Adam iz Ferma, opat 13. stoletje
- Sveti Feliks in Genadij, mučenci 4. stoletje
- Sveti Fidol iz Troyesa, duhovnik 6. stoletje
- Sveti Florencij in Dioklecijan, mučenci 4. stoletje