Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Hroznata

Blaženi Hroznata
Klikni za povečavo
×
Blaženi Hroznata
Blaženi Hroznata. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · MUČENEC

Blaženi Hroznata

God
14. julija
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1217.

Življenje

Blaženi Hroznata se je rodil okoli leta 1160 na Češkem v ugledni in vplivni plemiški družini Hroznatovcev. Po zgodnji očetovi smrti ga je v Krakovu vzgajala sestra Vojslava. Kot zrel in ugleden velikaš je zasedal visoko mesto na praškem dvoru kralja Otokarja I. Poročil se je in si ustvaril družino, kmalu pa ga je prizadela globoka bolečina zaradi prezgodnje smrti ljubljene žene in edinega sina. Zadeti od minljivosti zemeljskega življenja se je Hroznata odločil svoja velika posestva in vse svoje bitje posvetiti Bogu.

Leta 1193 je na svojih posestvih v zahodni Češki ustanovil premonstratensko opatijo Teplá. Spodbujen s krščansko gorečnostjo se je leta 1197 zaobljubil, da se bo odpravil na križarski pohod v Sveto deželo, toda ko je bil pohod v južni Italiji razpuščen, ga je papež Celestin III. odvezal od te zaobljube pod pogojem, da ustanovi ženski samostan. Hroznata je to z veseljem izpolnil ter je leta 1202 s sestro Vojslavo postavil samostan za premonstratenske redovnice v Chotěšovu.

Potem ko je poskrbel za ti pobožni ustanovi, se je Hroznata odpravil v Rim, kjer je od papeža Inocenca III. prejel premonstratenski habit. Čeprav je bil plemiškega rodu in velikega ugleda, je v samostanu Teplá postal ponižen brat laik. Samostanski opat mu je zaupal skrb za upravljanje časnih dobrin opatije. Hroznata je to nalogo opravljal vestno, neutrudno in z veliko pravičnostjo ter branil posestva, ki so hranila redovnike in številne siromake. S tem je vzbudil zavist in jezo bližnjih plemičev, ki so si hoteli prilastiti cerkvena posestva. Medtem ko je obiskoval samostanska kmetijska posestva, so ga sovražniki iz zasede napadli, zajeli in odvedli v utrdbo Kinsberg blizu Cheba. Zavrnil je predlog, da bi se odkupil s samostanskim denarjem, ki je pripadal siromakom. Vklenjen v ječi je pretrpel hudo trpinčenje, mraz in lakoto. Izčrpan od trpljenja in lakote je izročil svojo dušo Gospodu kot stanovitni mučenec za svobodo Cerkve 14. julija 1217.

Češčenje in zavetništvo

Telo blaženega Hroznate je bilo z veliko častjo pokopano v opatijski cerkvi v Tepli pred glavnim oltarjem, verni narod pa ga je takoj začel častiti kot mučenca. Njegov življenjepis je neznani redovnik sestavil šele kakih štirideset let po njegovi smrti. Papež Lev XIII. je slovesno potrdil njegovo češčenje kot blaženega 16. septembra 1897. Ko so v dvajsetem stoletju komunistične oblasti odvzele samostan, je krajevni župnik rešil in skril njegove posvečene kosti, ki so bile 14. julija 1993 slovesno vrnjene v opatijsko cerkev. Sveti papež Janez Pavel II. ga je leta 1993 razglasil za zavetnika plzenjske škofije. Njegov bogoslužni spomin se obhaja 14. julija.

Isti dan, 14. julija, godujejo tudi