Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Bartolomej Aiutamicristo

Blaženi Bartolomej Aiutamicristo
Klikni za povečavo
×
Blaženi Bartolomej Aiutamicristo
Blaženi Bartolomej Aiutamicristo. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · REDOVNIK

Blaženi Bartolomej Aiutamicristo

God
28. januarja
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1224.

Življenje

Blaženi Bartolomej Aiutamicristo se je rodil v 12. stoletju v Pisi v Toskani, v starodavni in ugledni plemiški družini Aiutamicristo. Čeprav mu je plemenito poreklo odpiralo vrata do posvetnih časti in bogastva, je Bartolomej od zgodnje mladosti občutil, da je pravo dostojanstvo v ponižnem služenju križanemu Kristusu.

Zapustil je posvetni sijaj in vstopil v kamaldolijanski red v samostanu San Frediano v Pisi. V samostanu ni iskal duhovniškega posvečenja niti privilegijev, temveč je izbral stan preprostega brata laika (konverza). Njegovo redovno ime Aiutamicristo, kar pomeni »Pomagaj mi, moj Kristus«, je bilo trajna molitev njegovega srca in povzetek njegove duhovne poti.

Bartolomej se je v samostanu posvetil najtežjim opravilom, trajnemu postu, molku in neprekinjenemu premišljevanju Gospodovega trpljenja. Njegovo življenje je bilo prežeto z izjemno ponižnostjo, pokorščino predstojnikom in delotvorno ljubeznijo do ubogih, ki so trkali na samostanska vrata. V vsem je iskal le Božjo voljo ter postal vzor redovniškega odpovedovanja in pobožnosti. Svetniško je preminul v Gospodu v samostanu San Frediano v Pisi 28. januarja 1224.

Čudeži

Življenje blaženega Bartolomeja je bilo obdarjeno s številnimi čudeži za življenja in po smrti. Prebivalci Pise in okolice so se zatekali k njegovemu priprošnji v hudih stiskah in boleznih ter prejemali čudežna uslišanja in ozdravljenja, zaradi česar je bil takoj po preminutju pokopan z velikimi častmi pod oltarjem, ki so mu ga postavili hvaležni meščani.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška cerkev obhajuje god blaženega Bartolomeja Aiutamicrista 28. januarja, kakor je zabeleženo v Rimskem martirologiju. Papež Pij IX. je uradno potrdil njegovo starodavno češčenje 10. septembra 1857. Njegovo telo, ki je dolgo ostalo nespadnjeno, je v velikem delu trpelo v požaru, ki je leta 1675 prizadel cerkev San Frediano v Pisi, vendar so preostali deli njegovih svetih ostankov rešeni in se s spoštovanjem hranijo v zakristiji te cerkve. Upodablja se v belem habitu kamaldolijanskega reda z rokami, sklenjenimi k molitvi, in pogledom, usmerjenim v križanega Kristusa, kot svetel vzor ponižnega redovniškega služenja.

Isti dan, 28. januarja, godujejo tudi