BLAŽENI · TRETJERODNIK
Blaženi Albert iz Bergama
- God
- 7. maja
- Obdobje
- 13. stoletje
- Smrt
- 1279.
Življenje
Blaženi Albert iz Bergama (znan tudi kot Albert iz Ville d'Ogna) se je rodil leta 1214 v kraju Villa d'Ogna blizu Bergama, v skromni in pobožni kmečki družini. Od zgodnjega otroštva je bil vzgojen v krščanski veri, delu in pokori. Že kot sedemletni deček je postil več dni v tednu ter hrano, ki jo je odtegnil sebi, podarjal revnim otrokom in beračem.
Ko je odrastel, je prevzel delo na očetovem posestvu in stopil v krščanski zakon. Njegova žena v začetku ni imela razumevanja za njegovo neskončno darežljivost do siromakov ter mu je pogosto očitala, da razdaja družinsko premoženje. Blaženi Albert je vse njene očitke in grenkobo prenašal z evangeljsko krotkostjo in blagostjo ter neprestano molil za njeno spreobrnjenje. Njegova stanovitna svetost in potrpežljivost sta navsezadnje strli ženino srce, doživela je globoko spreobrnjenje in tudi sama sprejela dela milosrča, vendar je kmalu umrla, zakonca pa nista imela otrok.
Po smrti staršev in žene se je Albert odločil zapustiti vse posvetne skrbi. Svojo zemljo in vse imetje je podaril krajevni skupnosti za oskrbo siromakov ter se preselil v Cremono. Tamo je živel kot reven nadničar in nosač, zlasti se je ukvarjal s težkim delom prenašanja vinskih sodov in posod. Na poljih je delal dvakrat več kot drugi delavci, vse, kar je zaslužil nad najnujnejšim za kruh, pa je razdelil potrebnim. Medtem ko je oral in kopal, je v srcu in na glas rad pel psalme ter molil brevir.
Leta 1256 je stopil v Tretji red svetega Dominika v Cremoni ter se prostovoljno posvečal tudi delu v samostanskem vrtu dominikancev. Z neumornim zbiranjem miloščine je pomagal postaviti bolnišnico in zavetišče za bolnike in siromake ob cerkvi svetega Matije v Cremoni. Bil je tudi goreč romar: peš je devetkrat romal v Rim, osemkrat na grob svetega Jakoba v Santiago de Compostelo ter enkrat v Sveto deželo, v Jeruzalem. V globoki starosti in svetosti je umrl v Cremoni, 7. maja 1279.
Čudeži
Gospod je blaženega Alberta proslavil s številnimi čudovitimi znamenji. Ko se je na smrtni postelji v Cremoni hudo razbolel, je soseda poslal po duhovnika, da bi mu podelil popotnico, vendar je duhovnik zamujal. Po izročilu je v bolniško sobo priletela bela golubica, ki mu je na čudovit način prinesla sveto obhajilo.
V trenutku njegove smrti so vsi cerkveni zvonovi v Cremoni sami od sebe slovesno zazvonili ter ljudstvu obznanili, da je umrl Božji ugodnik. Ko so meščani hteli izkopati preprost grob v zemlji, nobena lopata ni orodje nista mogla prebiti tal, šele ko so se odločili, da ga položijo v samo cerkev svetega Matije, ki jo je obiskoval, se je zemlja z lahkoto odprla ter potrdila njegovo svetost.
Češčenje in zavetništvo
Češčenje blaženega Alberta iz Bergama je potrdil papež Benedikt XIV. 9. maja 1748, ko je odobril njegovo liturgično češčenje. Njegov god v Cerkvi obhajamo 7. maja. Njegova rojstna hiša v vasi Villa d'Ogna je spremenjena v kapelo, posvečeno njegovemu spominu. V umetnosti je upodobljen kot pobožen kmet ali nosač v dominikanski obleki, z motiko, romarsko palico ali vinsko posodo. Zaradi svojega dela in življenja je zavetnik kmetov, delavcev, nosačev tovora, sodarjev in vinogradnikov.
Isti dan, 7. maja, godujejo tudi
- Blažena Gizela Ogrska, kraljica in opatinja 11. stoletje
- Blažena Roza Venerini, devica 18. stoletje
- Sveta Domicila Rimska, mučenka 1. stoletje
- Sveti Cenerik (Serenik) iz Le Mansa, diakon 7. stoletje
- Sveti Flavij in štirje tovariši, mučenci 3. stoletje
- Sveti Janez Beverleyski, škof 8. stoletje