Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Sveti Janez de Matha

Sveti Janez de Matha
Klikni za povečavo
×
Sveti Janez de Matha
Sveti Janez de Matha. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · DUHOVNIK

Sveti Janez de Matha

God
17. decembra
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1213.

Življenje

Sveti Janez de Matha se je rodil 23. junija v kraju Faucon v Provansi v plemiški in pobožni družini očeta Eufemija in matere Marte. Mati ga je od malih nog učila ljubezni do ubogih in bolnikov ter ga vodila na obiske v hiralnice in jetnišnice. Mladenič je pridobil temeljito izobrazbo v Aix-en-Provenceu, nato pa je bil poslan na Univerzo v Parizu, kjer je z izjemnim uspehom končal študij teologije in pridobil doktorski naslov ter si pridobil spoštovanje svojih profesorjev in pariškega škofa Mavricija de Sullyja.

Janez je bil v duhovnika posvečen decembra 1192. Ob obhajanju svoje nove maše, 28. januarja 1193, je doživel pretresljivo videnje: zagledal je Kristusa v belini, kako drži za roke dva sužnja z okovi na nogah, enega kristjana in enega Mavra, pri čemer je krščanski suženj v roki nosil prapor z rdeče-modrim križem. Ker je to razumel kot nebeški klic k delu odkupovanja ujetih kristjanov, ki so v času križarskih vojn trpeli v mavrskih ječah, se je Janez umaknil v gozd Cerfroid pri Meauxu k izkušenemu puščavniku svetemu Feliksu Valoiškemu, da bi se v molitvi in postu pripravil na to veliko delo.

Skupaj s svetim Feliksom se je odpravil v Rim k papežu Inocencu III., ki je 17. decembra 1198 z bulo svečano potrdil Red Presvete Trojice za odkup ujetnikov ter Janeza potrdil za njegovega vrhovnega predstojnika. Redovniki so se obvezali, da bodo tretjino vseh samostanskih prihodkov namenili za odkup sužnjev. Janez je neumorno potoval, organiziral zbiranje nabirk in sam dvakrat po morju odpotoval v Tunis (leti 1202 in 1210), od koder je vrnil na stotine osvobojenih kristjanov. V Rimu mu je papež zaupal cerkev in samostan svetega Tomaža na griču Celiju, ob katerih je Janez postavil bolnišnico za uboge in romarje. Tam je ponudil zavetišče tudi svetemu Frančišku Asiškemu, s katerim je sklenil iskreno duhovno prijateljstvo. Izčrpan od napornih potovanj, dolgih postov in skrbi za odkupljene duše je sveti Janez de Matha umrl v Rimu 17. decembra 1213.

Čudeži

Med bivanjem v puščavi Cerfroid s svetim Feliksom se je Janezu pri izviru prikazal beli jelen z rdeče-modrim križem med rogovi, kar je označilo kraj in redovno oblačilo bodočega reda. Izročilo reda beleži tudi čudodelna rešenja krščanskih sužnjev na morju: ko so se vračali iz Severne Afrike na ladji, ki so ji neverniki polomili krmilo in raztrgali jadra, da bi potonula, je sveti Janez namesto jadra razpel svoj plašč s križem in padel na kolena v molitvi, nakar je ugoden veter ladjo čudežno pripeljal naravnost v krščansko pristanišče.

Češčenje in zavetništvo

Sveti Janez de Matha je pokopan v cerkvi svetega Tomaža na Celiju v Rimu, njegove svete relikvije pa so leta 1655 svečano prenesli v Madrid. Njegovo starodavno češčenje je potrdil papež Aleksander VII. leta 1666, papež Inocenc XI. pa ga je uvrstil v Rimski martirologij in določil, da se njegov god obhajava v celotni Cerkvi. Njegov god je 17. decembra. V cerkveni umetnosti je prikazan v belem trinitarskem habitu z rdeče-modrim križem na prsih, z verigami pretrganih okovov v rokah, ob prisotnosti osvobojenih krščanskih ujetnikov ali z vrečko denarja za odkup, ki jo prejema iz rok Blažene Device Marije pod nazivom Mati Božja dobrega obličja.

Isti dan, 17. decembra, godujejo tudi