Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Sveti Peter Nolasko

Sveti Peter Nolasko
Klikni za povečavo
×
Sveti Peter Nolasko
Sveti Peter Nolasko. Vir slike: Wikimedia Commons

SVETNIK · DUHOVNIK

Sveti Peter Nolasko

God
6. maja
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1256.

Življenje

Sveti Peter Nolasko se je rodil okoli leta 1182 ali 1189 v kraju Mas-Saintes-Puelles blizu Castelnaudaryja v južni Franciji, v plemiški družini. Od mladih nog se je odlikoval z izjemno krščansko pobožnostjo, samodarovanjem in ljubeznijo do siromakov. Zgodaj se je odpovedal posvetnim izpraznjenostim, položil zaobljubo devištva ter razdal svoje imetje potrebnim. Da bi se umaknil pred zmotami krivovernih katarjev, je odšel v Barcelono v Španiji.

V tistem času je bil večji del Pirenejskega polotoka pod oblastjo Mavrov, krščanski prebivalci pa so bili v stalnih spopadih in gusarskih vpadih masovno ujeti in odpeljani v težko suženjstvo v severno Afriko in mavrska mesta. Izpostavljeni težkemu delu, zlorabam in nevarnosti, da bi pod pritiskom odpadli od vere, so ujeti kristjani vpili po pomoči. Peter je z lastnim denarjem začel odkupovati ujetnike že od leta 1203 naprej ter tako porabil celotno svojo očetnjavo.

V noči s 1. na 2. avgust 1218 je Peter imel nebeško videnje, v katerem se mu je prikazala Presveta Devica Marija in ga navdihnila, da ustanovi redovniško skupnost, posvečeno odkupu krščanskih ujetnikov. Pri tem svetem podvihu sta ga podprla njegov duhovni vodja sveti Rajmund Penjafortski in aragonski kralj Jakob I., ki sta prejela enako navdihnjenje. Tako je bil 10. avgusta 1218 pred glavnim oltarjem stolnice v Barceloni ustanovljen Red Blažene Device Marije iz Milosrča za odkup ujetnikov (mercedarijanci). Papež Gregor IX. je red slovesno potrdil z bulo leta 1235.

Poleg običajnih treh redovniških zaobljub uboštva, čistosti in pokornosti so mercedarijanci polagali tudi četrto, junaško zaobljubo, da bodo uporabili vsa svoja dobrina za odkup ujetih kristjanov ter da bodo, če bo potrebno, sami ostali v suženjstvu kot zastava in taci namesto svojih bratov. Peter je kot prvi predstojnik neumorno potoval po Valenciji, Granadi in severni Afriki, se pogajal z vladarji ter reševal na tisoče uslužnjenih kristjanov. Med njegovim življenjem je red rešil skoraj tri tisoč sužnjev. Izčrpan od težkih naporov in posta je sveti Peter Nolasko blago zaspal v Gospodu v samostanu v Barceloni 6. maja 1256.

Češčenje in zavetništvo

Rimskokatoliška Cerkev obhaja god svetega Petra Nolaska 6. maja, na dan njegove smrti, kot bilježi Rimski martirologij. Papež Urban VIII. ga je slovesno vpisal v seznam svetnikov 30. septembra 1628, papež Aleksander VII. pa je njegovo češčenje razširil na celotno Cerkev. Njegove relikvije s spoštovanjem častijo v samostanski baziliki La Mercè v Barceloni. V sakralni umetnosti je upodobljen v beli mercedarijanski redovniški obleki s škapulirjem, na katerem je grb kralja Jakoba in križ, ko v roki drži pretrgane verige, okove in raspelo, pogosto v prisotnosti Presvete Bogorodice ali obdan z osvobojenimi ujetniki. Častijo ga kot sozavetnika Palerma in Messine ter kot zavetnika zapornikov, ujetnikov, zapornikov in izgnancev.

Isti dan, 6. maja, godujejo tudi