Preskoči na vsebino
Krščanska Resničnost

Svetniki › 13. stoletje › Življenjepisi › Blaženi Amato Ronconi

Blaženi Amato Ronconi
Klikni za povečavo
×
Blaženi Amato Ronconi
Blaženi Amato Ronconi. Vir slike: Wikimedia Commons

BLAŽENI · TRETJERODNIK

Blaženi Amato Ronconi

God
8. maja
Obdobje
13. stoletje
Smrt
1292.

Življenje

Sveti Amato Ronconi se je rodil okoli leta 1226 v Saludeciu nedaleč od Riminija, v premožni družini, vendar je zgodaj ostal brez staršev. Odraščal je v domu starejšega brata Jakoba, ko je skromno delal kot kmet na družinskem posestvu. Ko so brat in njegova družina zanj poskušali urediti poroko zaradi ohranitve in povečanja imetja, je Amato to odločno zavrnil, saj je čutil neustavljiv klic, da svoje življenje popolnoma posveti Bogu v devištvu in uboštvu.

Da bi se izognil nesoglasjem in obtožbam, je sprejel skromen del dediščine, hišo in kos zemlje ob prometni cesti proti Rimu. Tamo je postavil zavetišče in bolnišnico, posvečeno Rojstvu Blažene Device Marije, namenjeno revnim popotnikom in romarjem. Sam je obdeloval zemljo, da bi imel s čim nahraniti lačne, svoje uboštvo pa je posvetil z vstopom v Tretji red svetega Frančiška. Živel je kot pokornik in puščavnik, postil se ob vodi in zelenjavi ter preživljal ure v češčenju.

Bil je neumoren romar. Večkrat je peš romal na grob svetega Gavdencija v Rimini, na goro Titano v votlino svetega Marina ter celo štirikrat v Španijo, na grob svetega apostola Jakoba v Santiago de Compostelo. Na petem potovanju proti Composteli se mu je prikazal angel in mu razkril, da se mu bliža čas prehoda v večnost, ter mu ukazal, naj se vrne domov. Ko se je vrnil v domovino, je vse svoje preostalo imetje podaril benediktinskemu samostanu svetega Julijana v Riminiju pod pogojem, da njihovi menihi trajno vzdržujejo njegovo zavetišče za siromake v Saludeciu. Umrl je v Gospodu v Saludeciu, 8. maja 1292.

Čudeži

Svetega Amata so številna znamenja spremljala že za časa življenja. Znano je čudo z repami: ko se je v njegovem gostišču zbrala množica lačnih potnikov, v hiši pa ni bilo nobene hrane, je Amato poslal sestro Klaro v vrt, da nabere repo, posejano istega jutra; na njeno čudenje je v nekaj urah repa čudovito zrasla do izjemne velikosti ter nahranila vse navzoče. Na njegovih romanjih je zabeleženih več ozdravitev in celo obuditev nekega mrtveca.

Po smrti je njegovo telo dolgo ostalo izpostavljeno in neraspadlo ter širilo prijeten vonj, mnogi bolniki pa so ozdraveli ob samem dotiku njegovega odra. Leta 1330, po požaru, so njegovo telo prenašali v cerkev svetega Blaža v Saludeciu; ko so voli, ki so vlekli voz, obstali in se niso hteli premakniti, je gonič v obupu zabil svojo leseno palico v zemljo. Palica se je takoj ukoreninila in zrasla v močan brest, ki je stoletja ostal znan kot brest blaženega Amata. Čudovito je tudi to, da je bila v drugi svetovni vojni, ko so uničujoče bombe popolnoma porušile cerkev svetega Blaža, steklena žara z njegovim neraspadlim telesom pod ruševinami najdena popolnoma nedotaknjena.

Češčenje in zavetništvo

Papež Pij VI. je potrdil njegovo češčenje in ga proglasil za blaženega leta 1776, papež Frančišek pa ga je slovesno kanonizirao na Trgu svetega Petra v Rimu 23. novembra 2014. Njegov liturgični god obhajamo 8. maja. Neraspadle relikvije svetega Amata se še danes z veliko pobožnostjo hranijo v cerkvi svetega Blaža v Saludeciu. Je zavetnik romarjev, potnikov, skrbnikov siromakov in svojega rojstnega kraja.

Isti dan, 8. maja, godujejo tudi