SVETNICA · DEVICA IN PUŠČAVNICA
Sveta Verdijana
- God
- 1. februarja
- Obdobje
- 13. stoletje
- Smrt
- 1242.
Življenje
Sveta Verdijana (ali Viridijana) se je rodila v Castelfiorentinu v Toskani okoli leta 1182 v plemiški, a osiromašeni družini Attavanti. V otroštvu je zgodaj ostala brez staršev, zato je delala kot preprosta pastirica in služila v hiši svojih sorodnikov. Od najzgodnejših dni jo je krasila velika pobožnost, blagost in žarka ljubezen do siromakov in trpečih, katerim je delila vse, kar je imela.
Ko se je v njenem rojstnem kraju razvedelo za njena dela ljubezni, je Verdijana začutila poklic, da svoje življenje popolnoma posveti Bogu. Odšla je na dolgo romanje v Santiago de Compostela na grob svetega apostola Jakoba, nato pa v Rim, da bi molila na grobovih apostolskih prvakov Petra in Pavla. Po vrnitvi v Castelfiorentino je njena želja po popolni samoti postala še močnejša. Občani so ji ob majhnem oratoriju svetega Antona Puščavnika postavili skromno, tesno kamnito celico.
Krajevni duhovnik jo je oblekel v pokorniški habit in blagoslovil njen umik, nakar so vrata njene celice slovesno zazidali. V tej prostovoljni osami je Verdijana preživela štiri in trideset let življenja ter sledila pravilu dela in molitve. Skozi majhno okence je prejemala skromno hrano, se pogovarjala z nesrečneži, ki so iskali njene nasvete, in prisostvovala sveti maši v sosednji cerkvi. Dneve je preživljala ob predenju volne, molitvi psalmov in darovanju odpovedi za spreobrnjenje grešnikov. Leta 1221 jo je obiskal sveti Frančišek Asiški in jo sprejel v svoj Tretji red. Zadnja leta življenja je v popolnem miru in predanosti Bogu prenašala težke telesne bolečine ter umrla v svoji celici 1. februarja 1242.
Čudeži
Številni čudeži so se zgodili po Verdijaninem posredovanju že za časa njenega življenja. Med veliko lakoto v Castelfiorentinu je imel njen stric trgovec skladišče, polno stročnic, ki jih je nameraval drago prodati. Verdijana je vso hrano na skrivaj razdelila lačnemu ljudstvu. Ko je kupec prišel prevzet blago in je stric v jezi spoznal, da je skladišče prazno, ga je svetnica prosila, naj počaka en dan, in molila celo noč; naslednje jutro je bilo skladišče spet polno svežih in dišečih plodov.
Nekega poletnega dne je od dečka zahtevala vodo iz vodnjaka, ko pa je otrok prinesel vrč k njenemu okencu, se je voda čudežno spremenila v žlahtno vino. Deček, ki je padel s konja in si polomil ude, je takoj ozdravel, ko ga je mati v naročju prinesla k Verdijaninemu okencu, neka slepa ženska pa je spregledala, ko si je na bolne oči položila blagoslovljeno oljčno vejico, ki jo je izročila svetnica. Po izročilu sta se v njeno celico zvili dve strupeni kači, s katerima je v potrpežljivosti delila hrano in prostor ter prenašala njune ugrize kot prostovoljno pokoro, ne da bi zapustila svojo samoto. Ob trenutku njene smrti so vsi zvonovi na cerkvah v Castelfiorentinu sami od sebe ubrano in slovesno zazvonili ter ljudstvu sporočili, da se je njihova puščavnica preselila k Ženinu.
Češčenje in zavetništvo
Češčenje svete Verdijane je odobril papež Klement VII. leta 1533. Njen god v Katoliški cerkvi obhajamo 1. februarja. Glavno mesto njenega češčenja je Svetišče svete Verdijane v Castelfiorentinu, postavljeno okoli njene nekdanje celice in oratorija svetega Antona, kjer v marmornem oltarju počiva njeno telo. V cerkveni umetnosti je prikazana v pokorniškem habitu s tančico, kako drži košaro, razpelo ali oljčno vejico, pogosto z dvema kačama ob svojih nogah. Je glavna zavetnica mesta Castelfiorentino.
Isti dan, 1. februarja, godujejo tudi
- Blažena Anna Michelotti, devica 19. stoletje
- Blaženi Andrej Conti iz Segnija, duhovnik 14. stoletje
- Blaženi Conor O'Devany, škof, in Patrik O'Loughran, duhovnik, mučenci 17. stoletje
- Blaženi Luigi Variara, duhovnik 20. stoletje
- Sveta Brigida, opatinja 6. stoletje
- Sveti Agripin iz Le Puya, škof in mučenec 7. stoletje
- Sveti Henry Morse, duhovnik in mučenec 17. stoletje
- Sveti Pavel Hong Yŏng-ju in Janez Yi Mun-u, mučenci 19. stoletje
- Sveti Pavel iz Saint-Paul-Trois-Châteauxa, škof 5. stoletje
- Sveti Raimundo de Fitero, opat 12. stoletje
- Sveti Severin, škof 4. stoletje
- Sveti Trifun, mučenec 3. stoletje
- Blažena Marie-Anne Vaillot in šestinštirideset tovarišic, mučenke 18. stoletje
- Blaženi Reginald iz Saint-Gillesa, duhovnik 13. stoletje
- Sveti Janez iz Saint-Maloa, škof 19. stoletje
- Sveti Sigebert III., kralj 7. stoletje
- Sveti Urs iz Aoste, duhovnik 6. stoletje