BLAŽENI · REDOVNIK
Blaženi Hugo de Actis
- God
- 26. julija
- Obdobje
- 13. stoletje
- Smrt
- 1270.
Življenje
Blaženi Hugo de Actis (Ugo degli Atti) se je rodil v prvi polovici trinajstega stoletja v utrjenem kraju Serra San Quirico v deželi Marke, v plemiški družini Atti. V mladosti je začutil minljivost tega sveta in hrepenenje po popolni posvetitvi Bogu v meniškem miru in askezi. Skupaj z bratom Jožefom, ki se je prav tako posvetil Gospodu, ga je pritegnil svetniški zgled svetega Silvestra Guzzolinija, ustanovitelja silvestrinske veje benediktinskega reda.
Sveti Silvester je sprejel Huga med svoje prve učence v samostanu svetega Janeza. Hugo se je že od samega začetka redovniške poti odlikoval z izjemno pokorščino, strogostjo do samega sebe, neprestano molitvijo in globokim premišljevanjem Božje besede. Bil je vzor redovne discipline ter je pod modrim vodstvom svojega ustanovitelja v vsem hodil po stopinjah svetega Benedikta.
Pozneje je odšel v Sassoferrato, kjer je nadaljeval svoje svetniško meniško življenje ter bratom in ljudstvu služil s svojo duhovno modrostjo, nasveti in molitveno pomočjo. Dneve je preživel v stanovitni poti k evangeljski popolnosti ter 26. julija 1270 v Sassoferratu blago usnil v Gospodu.
Češčenje in zavetništvo
Posmrtni ostanki blaženega Huga de Actisa počivajo v veliki cerkvi svete Marije (Santa Maria del Ponte del Piano) v Sassoferratu, kjer njegovo sveto telo z velikim spoštovanjem ljudstva hranijo pod oltarjem. V njemu posvečeni kapeli v tej cerkvi so umetniško upodobljeni prizori iz njegovega svetega življenja.
Češčenje blaženega Huga je leta 1756 uradno potrdil papež Benedikt XIV. in ga vpisal v seznam blaženih. Je glavni nebeški zavetnik mesta Sassoferrato, kjer se njegov god obhaja 26. julija, ter sozavetnik rodnega kraja Serra San Quirico, medtem ko ga silvestrinska benediktinska kongregacija slavi 27. julija. V umetnosti se upodablja v črnem habitu silvestrinskih menihov, pogosto v molitveni drži pred razpelom, kot trajen zgled zvestobe meniškemu poklicu, skritosti in pokorščini.
Isti dan, 26. julija, godujejo tudi
- Blažena Kamila Gentili, mučenka 15. stoletje
- Blažena Marija Margareta od svetega Avguština Bonnet in štiri tovarišice, device in mučenke 17. stoletje
- Blaženi Andrej iz Phú Yêna, katekumen in mučenec 17. stoletje
- Blaženi Marcel Gaucher Labiche de Reignefort, duhovnik in mučenec 18. stoletje
- Sveta Bartolomeja Capitanio, devica 19. stoletje
- Sveti Austind iz Aucha, škof 11. stoletje
- Sveti Erast iz Korinta, blagajnik 1. stoletje
- Sveti Joahim in Ana, starša blažene Device Marije 1. stoletje
- Blažena Edvard Thwing in Robert Nutter, duhovnika in mučenca 16. stoletje
- Blažena Evangelista in Peregrin, duhovnika 13. stoletje
- Blaženi Janez Ingram, duhovnik in mučenec 16. stoletje
- Blaženi Jurij Swallowell, mučenec 16. stoletje
- Blaženi Viljem Webster, duhovnik in mučenec 17. stoletje
- Sveti Simon Padovanski, redovnik in puščavnik 11. stoletje