SVETNIK · OPAT
Sveti Silvester Guzzolini
- God
- 26. novembra
- Obdobje
- 13. stoletje
- Smrt
- 1267.
Življenje
Sveti Silvester Guzzolini se je rodil okoli leta 1177 v Osimu v pokrajini Marke, v plemiški družini gibelinskega rodu očetu Gisleriju in materi Bianki. Oče ga je poslal na univerzi v Bologno in Padovo, da bi študiral pravo. Toda Silvester je v srcu začutil poklic za duhovništvo, zato je zapustil pravni študij in se posvetil teologiji ter premišljevanju Svetega pisma. Zaradi te odločitve se je oče tako razjezil, da z njim dolga leta ni hotel spregovoriti.
Po posvečenju leta 1217 je Silvester postal kanonik v stolni cerkvi v Osimu. S svojim gorečim pridiganjem in pastoralnim delom je privabljal vernike, ko pa je z dolžnim spoštovanjem opomnil krajevnega škofa zaradi pohujšljivega načina življenja, si je nakopal prelatov gnev in grožnjo z izgubo službe. V tistem času je Silvester ob pogrebu nekega velikaša, ki se je za časa življenja ponašal z izjemno lepoto, pogledal v odprt grob in zagledal razpadajoče telo. Ta prizor mu je v dušo globoko vtisnil spoznanje o popolni ničevosti tega sveta.
Leta 1227, ko mu je bilo že petdeset let, je zapustil Osimo in se umaknil v puščavniško samoto. Živel je v votlini Grottafucile in opravljal najstrožjo pokoro, hranil se je s surovimi gozdnimi rastlinami in vodo, spal na golih tleh in nenehno molil. Ko so k njemu začeli prihajati učenci, ki so želeli posnemati njegov zgled, je Silvester prosil Gospoda, naj mu pokaže, katero pravilo naj izbere za svojo skupnost. Po izročilu se mu je v videnju prikazal sveti Benedikt, po čemer se je Silvester odločil sprejeti pravilo svetega Benedikta.
Leta 1231 se je preselil na goro Monte Fano blizu Fabriana, kjer je najprej odstranil ostanke poganskega templja in postavil samostan ter položiv temelje benediktinske kongregacije silvestrinov. Papež Inocenc IV. je leta 1248 slovesno potrdil njegov red. Silvester je ustanovil enajst samostanov in brate vodil z očetovsko ljubeznijo in strogostjo. Umrl je na Monte Fanu zaradi hude mrzlice, 26. novembra 1267, v devetdesetem letu starosti.
Čudeži
Svetega Silvestra so številni čudeži spremljali za časa življenja in po smrti. Ko je po njegovi smrti zdravnik pristopil k balzamiranju njegovega telesa, se je iz notranjosti po prostoru namesto trohnobe razširil nezemeljski, čudovit vonj. Na njegovem grobu na Monte Fanu so se dogajala številna ozdravljenja bolnih in obsednih, o čemer pričajo najzgodnejši samostanski zapisi.
Češčenje in zavetništvo
Silvestrovo telo počiva v cerkvi samostana na Monte Fanu blizu Fabriana, kjer ga še danes častijo v razkošni žari. Papež Klemen IV. je kmalu po njegovi smrti priznal njegovo češčenje, papež Klemen VIII. pa ga je leta 1598 razglasil za svetnika in uvrstil v Rimski martirologij. Papež Leon XIII. je njegov god razširil na celotno Cerkev.
God svetega Silvestra Guzzolinija se obhajuje 26. novembra. V umetnosti je upodobljen kot ostareli benediktinski opat v modrikasto sivi ali črni redovni obleki, z razpelom, opatsko palico in odprto mrtvaško lobanjo ali grobom ob nogah, kot trajnim opominom na minljivost zemeljskega življenja in zmago v Kristusu.
Isti dan, 26. novembra, godujejo tudi
- Blažena Delfina iz Signeja, vdova 14. stoletje
- Blažena Gaetana Sterni, redovnica 19. stoletje
- Sveti Alipij Stebropostavnik, diakon 7. stoletje
- Sveti Belin Padovanski, škof in mučenec 12. stoletje
- Sveti Konrad iz Konstance, škof 10. stoletje
- Sveti Leonard Portomavricijski, duhovnik 18. stoletje
- Sveti Siricij, papež 4. stoletje
- Sveti Toma Đinh Viết Dụ in Dominik Nguyễn Văn Xuyên, duhovnika in mučenca 19. stoletje
- Blaženi Poncij iz Faucignyja, redovnik 12. stoletje
- Sveti Nikon Pokornik, redovnik 10. stoletje
- Sveti Ponižni iz Bisignana, redovnik 17. stoletje